Tangkahan

Tangkahan prihajamo :). Po dveh fantastičnih dneh v Bukit Lawangu (več si lahko preberete TUKAJ), nas čaka nova avantura in druženje s sloni v Tangkahanu :). Ampak … priti do tja pa ni tako zelo enostavno … oziroma poceni :/. Imamo dve možnosti. Prva je, da gremo po isti poti nazaj do Binjaj-a, tam presedemo na drug avtobus, ter nadaljujemo pot do Tangkahana. Ta opcija bi nas stala cca 35 EUR in nam vzela vsaj 8-9 ur.

Druga možnost pa je, da nam lastnik našega tukajšnjega prenočišča pokliče frenda, ki nas bo z privat jeepom, ful poceni (za F****** 60 evrov), spravil v Tangkahan v 2,5 urah :). Saj človek ne ve … al bi se smejal ali jokal :). Ampak, zdaj smo tukaj in nima smisla, da bi ostali cele 3 tedne med opicami v Bukit Lawangu :). Torej, AKCIJA … in ja, dve uri in pol v džipu prevladata nad 9 urami v “avtobusu” :P. Nekaj fotografij s te prelepe (in precej razgibane), na koncu triurne vožnje, pa sledi …

Po zanimivih treh urah vožnje, prispemo v Tangkahan. Vstopnice za druženje s sloni je potrebno kupiti na vhodu. Za 2 odrasla in 2 otroka je bila cena cca 60 evrov … in bilo je vredno vsakega centa :).

Nastanimo se v Green Lodge v Tangkahanu. Takole izgleda naše bivališče za to noč. Nič posebnega, vendar relativno čisto in cenovno ugodno. Cena je bila cca 12 eur/noč za vse štiri.

No hrana je bila verjetno daleč najslabša kar smo jih jedli na potovanju. Saj ne, da je bila ful zanič … bila je iz vrečke :). Isti okus, kot bi pri nas nabavil instant nudlne v Hoferju, zraven pa rezina kumare in paradajza … pa mal sladke bazilike povrh :). Ampak za pojest je bilo, cenovno pa isto kot povsod … nekje 1 eur/osebo.

Evo … spakirali smo se, najedli tudi, zdaj pa pride na vrsto raziskovanje okolice. No, prav daleč nismo prišli … le do čiste tople reke, ki je v hudi vročini in sopari prav klicala po skoku vanjo :). Otroka sta ohladitev na polno izkoristila in se zabavala vse dokler ni prišel čas za stvar zaradi katere smo v osnovi sploh prišli …

SLONI :). VELIKO slonov 🙂 :). O teh tako imenovanih zavetiščih je vedno veliko govora. O trpinčenju teh živali, o uporabi verig itd. Kar se naše izkušnje tiče, moram reči, o kakršnemkoli grdem ravnanju s temi čudovitimi živalmi ni bilo ne duha ne sluha. Nobeden od vodnikov ni imel pri sebi kavljev, noben slon verig … skratka nič posebnega. Kaj se dogaja v ozadju, seveda ne moremo vedeti, upam pa da tudi tam vse štima. Midva sva vseeno odšla od tam (kot vedno iz raznih zavetišč za živali) z mešanimi občutki. Res da je navzven vse izgledalo živalim prijazno, nikakor pa se nisva mogla znebiti občutka, da vse le ni tako bleščeče. Močno upam, da naju je občutek – vsaj v čimvečji meri – varal.

Najprej sta otroka slone skrtačila :).

Temu malemu slončku je bil nadvse všeč naš Lan :). Komaj se ga je branil hahhahahhahaha

Nato pa je prišlo na vrsto tuširanje :).

Pa še skupinska fotografija :). Lan navdušen, Galu pa se vidi, da ni čisto ziher med temi prijaznimi velikani haha

Za konec pa smo šli pogledati še velik viseči most, ki visi čez reko v neposredni bližini Green Lodge-a.

Kaj napisati za konec? Super avantura, predvsem za oba otroka. Če vas pot zanese na Sumatro, je Tangkahan “must see”. Prijazni ljudje, lepa narava, umivanje slonov … so definitivno stvari, ki vam bodo za vedno ostale v lepem spominu. Vsekakor pa se izognite jahanju slonov, ki je žal tudi možno. In pa pazite, da vzamete s seboj dovolj denarja, saj bankomatov sredi džungle pač ni :).

Kmalu pa nekaj besed o otočju Banyak archipelago … o daaaaaleč najlepšem koščku sveta kar smo jih kdaj videli :).