Audio clip: Adobe Flash Player (version 9 or above) is required to play this audio clip. Download the latest version here. You also need to have JavaScript enabled in your browser.

Končno je tu “potopis” našega letošnjega potovanja po Maroku. Na kratko … 10 nepozabnih dni, cca 2400 dolgih kilometrov, 2 avta (prvi nam je crknil že drugi dan sredi gorovja Atlas), 7 hotelov, 1 šotor sredi puščave … in pa predvsem neprecenljiva izkušnja za vse nas! Bolj podrobno pa spodaj v grozljivo dolgem postu :). Vseeno pa bova vesela, če se vam bo zdel toliko zanimiv, da se boste potrudili in ga pregledali do konca, hkrati pa upava, da bosta prst in kolešček na miški zdržala 😉

1. DAN

MILANO

Iz Ljubljane smo štartali ob 7ih zvečer prejšnji dan (let smo imeli šele ob 6ih zjutraj), kar pomeni približno 4 ure prezgodaj. Jaz (v nadaljevanju Matic) sem vedno paničen, da ne bi kaj zamudili in zato smo bili tam seveda že ob 2h zjutraj. No in medtem, ko sta mami in Gal spala v avtu, sva prava desca (oči in Lan) od pol treh do petih zjutraj raziskovala letališče v Milanu.


Zdaj gre zares. Brez zabave z vozičkom po letališču seveda ne gre.









MARRAKECH

Kaj napisati o Marrakechu? Prva stvar, ki mi pade na pamet, ko pomislim nanj je svinjarija, smrad … :). Po pravici povedno smo bili precej razočarani nad tem tako opevanim mestom. V prvotnem planu smo imeli za ogled Marrakecha “rezervirane” 3 dni, vendar nas je že po 1 uri vleklo ven – drugam. Promet nemogoč (predstavljajte si, da vam med vožnjo po tripasovnem rondoju NASPROTI po srednjem pasu prijaha model na oslu), neznosno vroče, Garmin zna samo francosko (tam nekje tretji dan sem ga uspel ponesreči prestaviti na angleški jezik) … mi pa nimamo pojma kam sploh hočemo :D. Tukaj moram povedat, da smo imeli težave že na letališču, ker vsaj za prvi dan nismo rezervirali hotela. Problem je nastal, ker je naslov hotela obvezen podatek na listku, ki ga moraš izpolniti pred vstopom v državo (iz tega je že takoj razvidno, da si potovalne izkušnje še nabiramo). Na srečo se je referentka naveličala pregovarjanja z menoj po kakih petih minutah in sama vpisala naslov kar enega hotela za kar smo ji izjemno hvaležni :).




Prvi otrok je omagal na letališču …

Težave so se nadaljevale, ko je bilo treba plačati rent-a-car. Še vedno ne vem zakaj, vendar nobena od treh kartic, ki smo jih imeli s seboj ni delala :/. Rešitev, ki se je ponujala kar sama je bil seveda bankomat, ki seveda mora biti na letališču … no bila sta kar dva, vendar oba POKVARJENA!!!! V glavnem z iskanjem bankomata smo izgubili skoraj 2 uri in se dejansko zapeljali v Marakkech šele v času kosila …



… drugi otrok pa po približno 15 minutah vožnje 🙂

In prva “zanimivost”, ki smo jo obiskali v Maroku je bil … MCDONALDS!!!! Ko smo se najedli, se je začel lov za hotelom, kar pa ni bilo tako enostavno kot smo si predstavljali :).






Po dobri uri prevažanja po smrtno nevarnih ulicah Maroka in iskanju parkirišča. le uspemo pustiti avto znotraj Medine (Medina je stari dela mesta). Parkirnina nas stane cca 4 eur/24h. Zanimivo pri teh parkiriščih je v tem, da moraš avto pustiti v leru, saj ga oni vmes prerivajo po parkirišču in umikajo tistim, ki si jih zaparkiral … in naslednji dan najdeš avto čisto drugje, kot si ga pustil. Sliši se sicer precej čudno, ampak DELUJE!

No in šele tu se resno začne naš lov za poceni in čistim hotelom. Ja … sliši se simpl, v resnici pa smo se po kakih dveh urah ustavljanj v hotelih kjer so hoteli po 80, 100 in celo 250 EUR na noč že malo bali, da bomo spali v avtu. V približno treh urah pohajkovanja po smrdljivih ulicah Medine, smo uspeli videli marsikaj zanimivega in se enkrat prav fino skregati :).




















RIAD RITA
To je bilo naše prvo in zelo težko najdeno prenočišče. Noro lep riad, z noro prijaznim lastnikom, ki je znal celo dobro angleško :). Nočitev z zajtrkom nas je stala 35 EUR. Edina slaba stran je bila zamašen odtok v kopalnici, kar pa je lastnik rešil v parih minutah brez enega samega orodja … pač pobral je iz odtoka vso mogočo svinjarijo (lasje, robčki, …), ki so jih za seboj pustili prejšnji prebivalci naše krasne sobice.








Naše prvo pravo maroško kosilo – piščančji taijin, pizza (malo manj maroško Galovo kosilo), pomfri (tudi ne tako maroško lanovo kosilo) in piščanec z zelenjavo. Po pravici povedno meni osebno hrana ni bila slaba, vendar vseeno daaaaaleč od odlične Tajske hrane, ki mi še po treh letih ne gre iz glave :). Tole kosilo nas je stalo približno 20 eur.



THE KOUTOUBIA

Koutoubia je pač neka znana mošeja v Marakecchu, kamor pa “neverniki” nimamo vstopa … ok … videli smo jo, ni nič posebnega in vsekakor ni stvar, ki si jo bom posebej zapomnil.


DJEMAA EL-FNA

Ta ogromi trg kjer se zvečer nabere tudi pol milijona ljudi, je bil bolj zanimiv od zgornje mošeje, ki je sicer samo par korakov stran. Pripovedovalci pravljic, razne igre, hrana … in pa trgovci, ki prodajajo vse mogoče neuporabne bolj ali manj lepe stvari. Mi nismo turisti, ki bi iz potovanj nosili cele kovčke spominkov in podobne krame.








No in, ker dneva še ni bilo konec se nam je seveda morala zgoditi še ena neprijetnost … izgubili smo se na tem ogromnem trgu. Ura je bila že nekje med deveto in deseto zvečer, mi pa nismo imeli pojma kje smo. V labirintu ozkih, temnih ulic smo popolnoma izgubili orientacijo in kot kura brez glave bluzili okrog. Verjemite, da ni bilo prav nič prijetno srečevati ljudi po v glavnem praznih ulicah ob polnoči, z štiriletnikom na rami in osemletnikom na tleh. No po dobrih treh urah tavanja naokrog, smo le našli nazaj do riada, kjer smo od utrujenosti pozaspali v nekaj sekundah 🙂

2. DAN

OD MARAKECCHA PROTI OURZAZATEJU

9.00 – zajtrk, ki je vrhunski!!! Rogljički, jajca, palačinke, naravni pomarančni juice (mimogrede – najboljši jiuce EVER!!!), kruh, maslo, marmelada, kava, mleko in kakav. Ja, vse to pa še nočitev za 4 osebe za 35 EUR ;).

Ob 10ih štartamo proti Ourzazateju …








Kot boste videli v nadaljevanju tukaj vsi ki kaj tovorijo svoja prevozna sredstva naložijo do onemoglosti … in vsi jahajo osle :). Bogi oslički morajo nositi po dve, včasih tudi po tri osebe









Tekom našega potovanja sva uspela izvedeti, da imajo tu poseben šolski urnik, otroci pa imajo do šole tudi po uro in več hoje. Pouk imajo ločen dopoldan in popoldan, vmes pa hodijo domov na kosilo … Otroke vseh starosti, s torbami na ramenih srečaš dobesedno povsod.









Na desni sliki … kaktus in plodovi, ki so užitni (celo zelo okusni) in so jih v Marakecchu prodajali na vsakem koraku. No in ker jih tam nisva kupila sem se jaz odločil, da jih bom nabral sveže … BAD IDEA!!!! Če bi malo pomislil preden sem pogumno zagrabil za lep rdeč sadež bi mi moralo biti jasno, da če zadeva raste na kaktusu ima verjetno … TRNE. In to tiste taaaaaanke, majhne, ki jih ne spraviš ven, če se na glavo postaviš :). No hujšega ni bilo, razen tega, da me je še naslednji dan pikalo po celi dlani … vsaka šola nekaj stane.


Tale pa je pobiral potnike ob cesti … ne vem ali je to neke vrste avtobus ali kako imajo to urejeno. Sva pa po tej “postaji” videla še kar nekaj ljudi čakati ob cesti … kam jih je naložil nimam pojma hehe




Leva slika … cel kup “trgovin” ob cesti kjer prodajajo vse mogoče lončene izdelke. Druga stvar, ki jo na veliko prodajajo ob cesti pa so kamni/kristali v vseh mogočih, bolj ali manj čudnih barvah. Žal nimam nobene slike (pozabil), se pa da ceno zbiti tudi za 90% :). Najprej nam je model prodajal en kamen za 100 dirhamov (10 EUR), po 5 minutah cenkanja pa smo se odpeljali s tremi kamni za katere smo plačali 40 dirhamov (4 EUR). Zanimivo je tudi to, da tukaj povsod koga srečaš … neverjetno ampak resnično. Ustaviš se ob cesti sredi ničesar in do kamor ti seže pogled ni nikogar … no in preden se po*****š do konca, že stoji nekdo zraven tebe in ti prodaja kamne :D.

Tu smo nekje na dobrih 2000m in začne se nam pregrevati avto. Vodo, ki jo imamo za piti, stočimo v avto, pri 40+ stopinjah prižgemo gretje do konca in se kuhamo naslednjih 4h poti do Ourzazateja. Vozimo s povprečno hitrostjo bolehne kamele, ker nam ob vsakem pritisku na gas temperatura avta poskoči, zato večji del poti prevozimo v leru. Hvala bogu nam je avto zakuhal šele na vrhu prelaza in je šla od tam naprej pot večinoma navzdol. Tu naj še povem, da so nam v agenciji sicer zamenjali avto (dostavili so nam ga naslednji dan v Ourzazate), vendar sem za to kar nekaj časa prvisel na telefonu, posledice v višini cca 100 EUR pa so me doletele naslednji mesec, ko sem dobil račun od Telekoma za 273 EUR :(.

Vozimo se po čudoviti pokrajini gorovja Atlas, vmes se ustavimo, da si malo pretegnemo noge, otroka nabirata kamne, naredimo nekaj skupnih fotografij … v glavnem pa uživamo v prelepem razgledu.











Tule zlijemo še zadnje zaloge vode v avto …





đ







Tik pred mestom Ourzazate – našim današnjim ciljem – se ustavimo v ATLAS FILM CORPORATION STUDIOS, kjer so snemali nekaj zelo znanih Hollywoodskih filmov, kot so Asterix in Obelix, Troja, Mumija …
Voden ogled z izredno prijaznim in zabavnim vodičem traja cca 45min, stane pa nas cca 13 EUR.















Končno prispemo do centra Ourzazateja in poiščemo hotel Royal, priporočen s strani Lonely planeta. Btw … Lonely planet je ZAKON!!! Skoraj vse hotele smo iskali s pomočjo Lonely planeta in vse kar je pisalo je držalo do zadnje pike … opis hotela, cena … VSE! Aha, še to … za nočitev damo 20 EUR, za večerjo v hotelski restavraciji pa še 20 EUR.
V Ourzazateju smo prespali v hotelu Royal. Poceni in čist hotel z osnovno opremo in povprečnimi posteljami … po pravici povedno smo bili itak vsak dan tako crknjeni, da bi spali tudi na deskah :).
Tule velja omeniti še to, da smo se kar v hotelu zmenili za voden dvodnevni izlet s kamelami v puščavo. Glede na to, da bi morali plačati vnaprej, vodič pa bi nas čakal v nekem majhnem 270 km oddaljenem mestu smo hoteli izlet naslednje jutro že odpovedati. Ravno, ko smo prišli do recepcije, da bi izlet odpovedali (namen smo imeli sami poiskati neko agencijo blizu Merzouge od koder smo mislili iti na izlet v puščavo ter se na mestu samem vse zmenit), pa so se za isti izlet ravno zmenili tudi trije mladi Francozi s katerimi smo se večkrat srečali v hotelu. To nam je vlilo nekaj poguma in tako je ostalo pri prvotnem planu. To, da smo se za izlet zmenili že tukaj je bila, kot smo videli kasneje najboljša možna odločitev, saj mi sami Merzouge, še manj pa kakšne agencije, ki organizira te izlete definitivno ne bi našli … zakaj, vam bo jasno kasneje :). Izlet s kamelami 2h hoje daleč v puščavo, spanje pri beduinih v šotoru ter zajtrk nas stane 80 EUR za vse štiri.




Ker prispemo pozno popoldan, preostanek dneva izkoristimo še za obisk TAOURIRT KASBAH. Na vhodu nas mlad fant ustavi, če potrebujemo vodiča. Za poluren voden ogled kashbe plačamo cca 3 EUR. Po pravici povedano je bil tale ogled sicer izredno zanimiv (tudi vodič je vedel ogromno in govoril dobro angleško), vendar pa je bilo precej neprijetno hoditi v mraku po zapuščenih ulicah kashbe.




Ko nas je vodič povabil v tole luknjo, pa smo se resnično malo ustrašili kaj nas čaka notri. Zunaj se je že skoraj popolnoma stemnilo, ta bivša “sinagoga” pa ni zbujala ni malo zaupanja. Ampak, ker smo prišli v Maroko, da bi kaj videli, smo pogumno zakorakali skozi vrata, kjer se je seveda vse v redu izteklo :). Prijazen gospod, ki je tudi pesnik nam je povedal marsikaj zanimivega (to predavanje nas je stalo cca 2 EUR), potem pa smo odšli proti avtu. Medtem se je že čisto stemnilo.





HOTEL ROYAL

Tako je izgledala naša soba v hotelu Royal, našemu prenočišču v Ourzazateju. Skromno opremljena sobica s tremi posteljami, stene iz katerih je odpadala barva, umivalnik je deloval samo na pol … ampak bilo je čisto, kar je na koncu koncev najbolj pomembno. Aha … tule moram še omeniti, da sta se okoli polnoči točno pod našim oknom dva domačina najprej kregala do onemoglosti, končalo pa se je s pretepom sredi ulice :D.


3. DAN

Dan začnemo ob 6.30, ko vstanemo gremo na zajtrk. Za zajtrk imamo kot vsak dan palačinke, metin čaj, kavo, marmelado … cena zajtrka je bila 9 EUR. Med zajtrkom nam dostavijo še drug avto, ki mu registracija poteče dva dni preden ga moramo mi vrniti … SUPER :P!

Ob 9.15 štartamo proti Er-Risanni-ja, kjer smo ob 15-ih dogovorjeni z vodičem. Takoj, ko pridemo iz mesta srečamo cela polja smeti in plastičnih vrečk :/


Vmes se ustavimo, da otroka nabereta nekaj kamnov in naredimo skupno fotko 🙂







Še en postanek za družinske fotografije. Med vožnjo pa imamo možnost uživati v čudovitem razgledu po nadvse zanimivi pokrajini …









Vozimo se skozi vasi in opazujemo tamkajšnje prebivalce … kmalu nam pade v oči, da folk tukaj očitno vsaj v večini ne NE DELA NIČ! Ok, ne tega vzet preveč dobesedno, ampak ogrooomno ljudi samo poseda pred hišami, ob cesti …
Obvezna oprema vsake hiše je seveda osliček 🙂















O tem sem govoril malce višje … ti ljudje so povsod!!!! Ti dve fotki sta narejeni dobesedno sredi ničesar …



Vožnja na strehi je tukaj itak običajna stvar 🙂



Če si pa res car se voziš pa takole pri hitrosti cca 90 km/h 🙂


Tole je prva prosto sprehajajoča se kamela, ki smo jo srečali 😀





Še nekaj slepih potnikov 😉

Tule pa je začelo izredno močno pihati, mi pa nismo niti slutili da nas čaka …





… pravi PEŠČENI VIHAR!








Po naporni vožnji skozi peščeni vihar prispemo v Er-Risanni malo pred dogovorjeno uro. Vreme tu ni nič boljše, kot po poti.

Časa imamo ravno še za hitro (in zanič) kosilo v bližnji restavraciji.



Točno ob treh se dobimo z vodičem na dogovorjenem mestu (tu so tudi naši sopotniki iz Francije), ki nas najprej pelje v štacuno kjer kupimo turbane (40 EUR). Najprej se nam sicer zdi teh 40 EUR vrženih stran, vendar že zelo kmalu ugotovimo, da smo jih porabili za nadvse koristno stvar 🙂


Naša pot od Er-Risanni-ja do hotela kjer smo štartali v puščavo je bila zanimiva. Ves čas je bilo v zraku polno peska, vidljivost pa je bila katastrofalna. Da ne govorim o tem, da smo kar nekje, kjer sploh ni bilo ceste zavili levo na pesek in se potem še približno 20 minut vozili po brezpotju do hotela. V glavnem brez vodiča bi se verjetno še vedno vozili po neskončnem pesku in iskali hotel …




Nekaj fotk hotela kjer smo na odhod v puščavo čakali kaki 2 uri … očitno so upali, da se bo vreme malce umirilo.




Moj mali bobnar si je seveda našel precej glasno zabavo 🙂




ODHOD S KAMELAMI V PUŠČAVO –









Lan je moral na kamelo z Uršo, Galu pa smo uspeli izboriti, da jo je jahal sam. Mimogrede naj omenim, da je bila to moja prva in vsekakor zadnja “vožnja” na tej zverini. Po dveh urah guncanja in lovljenja ravnotežja sem dobesedno skoraj padel z nje … katastrofa. Ampak vsaka šole nekaj stane in ta je mene stala pošteno razboleno rit. Ko pa sem pomislil, da me naslednje jutro čaka še dve uri guncanja nazaj do hotel … no sej razumete …




Jahali smo po pravem puščavskem viharju. Ne ravno prijetna, definitivno pa enkratna izkušnja. Res, da smo imeli pesek povsod in da turbani in očala niso kaj prida pomagali ampak je bilo vredno potrpeti … ne more se vsakdo pohvaliti, da je jahal najbolj neudobno “prevozno sredstvo” v še bolj neudobnih vremenskih razmerah :D.




TABOR V PUŠČAVI

Že po temi smo prišli v puščavski tabor. Velik šotor z nekaj mizami na sredi in pa prepotrebnimi blazinami za ležanje :). Precej več kot nas turistov pa je bilo v šotoru lepih velikih črnih hroščkov – Skarabejev :). V glavnem jaz sem bil vesel, da sem zlezel s hudičeve kamele in mi je bilo precej vseeno za kakšnega 8-nogega cimra :P. No po res hudem taijinu za večerjo smo pocepali v postelje in zaspali v nekaj sekundah …



4. DAN

SONČNI VZHOD V PUŠČAVI
Zbudili smo se ob 7ih, tik pred res čudovitim sončnim vzhodom. Itak so nas zbudli zadnji trenutek, tako da smo se vsi na pol budni leteli čez sipine gledat sončni zahod … ampak je bilo vredno …






“Puščavski zajtrk” … nič posebnega, ampak kar se mene tiče sem bil tako lačen, da bi požrl tudi skarabeje :). Po zajtrku se počasi spravimo skupaj za vrnitev do hotela od kjer smo štartali …


Pred odhodom naredimo še nekaj obveznih fotk s kamelami … mene je hotela moja ugriznit 😛








Takole zgleda celotna ekspedicija na kupu.


Moderna tehnologija je zakon … mobitel dela tudi “sredi” Sahare 🙂




No takole pa zgledamo vsi skupaj (hvala vodiču za tole fotko) … a smo hudi ane … ko pravi Berberi 😛



In pa končno nazaj pri hotelu in na svojih nogah :). Iz puščave smo prinesli ogromno peska v ušesih, očeh, nosu itd … razbolene riti in pa spomine na izredno zanimiva dva dneva in noč v Sahari :). Ne narobe razumet … izkušnja je bila nora in za noben denar je ne bi izpustil. Vprašanje pa je, če jo želim še enkrat podoživeti 😛 … mogoče kdaj drugič in v drugi puščavi :D.





Od pravimo se proti prelazu Midelt, kjer smo imeli plan prespati. Med potjo nam kot že ves čas delajo družbi otroci ob cesti, folk na oslih in prenaložena vozila … vožnja do Midelta z vmesnimi foto postanki traja cca 8h.










Tule se čisto slučajno ustavimo ob majhnem (očitno privatnem) pokopališču …




Er-Racchidia in postanek za kosilo, ki smo si ga pošteno zaslužili z naročanjem. Do sedaj smo z angleščino nekako shajali, tukaj pa se je zadeva zapletla :). Kelnar ni znal niti besede angleško … katastrofa!!! Naročali smo vsaj 20 minut, bili smo besni en bolj kot drug, ampak na koncu mu je uspelo prinesti več ali manj vse tako kot je bilo treba. 2 kebaba, en pomfi in liter fante … cena 59 dirhamov kar je cca 6 EUR.




Nadaljujemo z vožnjo proti Mideltu …






Tule se ustavimo za malo dlje … iz ceste vidimo ogromno jezero, ki ga gremo pogledat. Žal čisto do vode nismo šli, ker je bil dostop možen samo peš, mi pa nismo imeli toliko časa … smo pa naredili par fotk (res čudno ane :P)



Eden izmed najbolj naloženih tovornjakov kar smo jih videli …

Tule pa smo se ustavili zaradi noro lepega razgleda na veliko kotlino … in pa seveda par obveznih fotk …












Sicer se ne vidi najbolje, vendar tole so crknjene kure :/. Bilo jih je še precej več na desni, vendar je slikano bolj od blizu, da se vsaj približno vidi kaj je na fotki … V bistvu smo kasneje takole ob cesti videli še kar nekaj (tudi večjih) živali :/




Ob sončnem zahodu končno prispemo do Midelta.

Tule se vidi kakšne sv$%&” so tile Maročani. Takšni prizori so tam kar stalnica … na vsakem vogalu, v vsaki luknji … POVSOD SAME SMETI!!!



Tole je naše prenočišče za to noč … hotel Atlas, priporočen v Lonely Planetu. Za nočitev z zajtrkom smo plačali cca 25 EUR, za tuš pa še dodaten 1 EUR/osebo. Soba je bila majhna, vendar čista in imela je eno posebnost, ki ji po “domače” pravimo “čučavac” oz. “WC na štrbunk” ahhahahaha. V glavnem, nobenega luksuza, vendar prijeten hotel z zelo prijaznimi lastniki …

Tole je razgled z terase hotela …

… to pa naša mala sobica.


Po priporočilu domačina se usedemo k večerji v tej restavraciji. Hrana odlična, problem je bil le v tem, da je je bilo preveeeeeeeeč. Naročili smo piščanca in krompir, zraven pa dobili še olive za predjed (veliiiiko oliv), dve paradajzovi solati, poleg naročenega kot smo ugotovili kasneje CELEGA PIŠČANCA in ogromnega talarja krompirja pa še poln talar zelenjave :D. Ko smo se nažrli do onemoglosti in res nismo mogli več, je misijo dokončal natakar/lastnik restavracije, ki je za sosednjo mizo dokončal kar smo mi začeli :). No kar se mene tiče, boljše to, kot da bi polovico res okusne večerje vrgel stran! Z pijačo vred nas je večerja stala 150 dirhamov (cca 15 EUR). Po večerji še poklepetamo z Berberi, ki so sedeli za sosednjo mizo. Predlagajo na popolnoma drugačen plan poti za naprej in odločimo se, da se ga bomo držali …
Aha pa še to … celotno potovanje smo bili zelo previdno glede cen in vse smo se dogovorili vnaprej. Tu smo naredili napako in vzeli zemljevid Maroka, ki nam ga je model dobesedno uturil v roke brez, da bi vprašali za ceno. Na koncu smo zanj plačali 13 EUR hahahahahhaha … res pa je tudi to, da je bil to edini zemljevid, ki smo ga videli na celotnem potovanju, torej je bila investicija vseeno koristna :). No v glavnem po večerji nas Berber pelje še v svojo prodajalno kjer nam hoče na vsak način prodat tepihe za nas in vse naše sorodnike in pa lepih kamnov za cel prtljažnik :D. Kupiva samo 2 kamna (kristala) za otroke za katera plačava cca 11 EUR (absolutno preveč, ampak kamni so bili ena redkih stvari poleg začimb in zapestnic, ki smo jih kupili).




5.DAN

Za dobro jutro še par fotk našega hotela …




Po zajtrku smo srečali psa, ki se je prosto sprehajal naokrog … nafutrali smo ga s piškoti kar nam jih je ostalo in prepričan sem, da je bil to njegov najbolj okusen zajtrk v življenju :).


Evo ga … čučavac 😀

Pa še naš bolj bogi zajtrk …

Od midelta nadaljujemo pot do Azrouja. V bližini Azrouja smo imeli namen pogledati opice, ki se prosto sprehajajo okoli in pa slapove Sources de l’Oum-Rbia. To dvoje so nama priporočili Berberi prejšnji večer in bilo je res fino.

Skoraj takoj, ko se pripeljemo iz Midelta nas ob cesti pričaka tale bogi osliček …


Vozimo se kar nekaj časa po čudoviti pokrajini …









… vmes srečamo koze, ki se prosto pasejo ob cesti … in brezskrbno hodijo čez cesto …



Končno pridemo do opic :). Smešne, majhne, igrive, radovedne … in pa ne preveč prijazne :P. Ne zadržimo se dolgo. Naredimo en majhen sprehod po cedrovem gozdu kjer bivajo te male zverine in krenemo dalje proti slapovom.



Do slapov se vozimo cca 3h po razpadajoči asfaltni cesti skozi res lep cedrov gozd in prelepe pokrajine. Srečamo ogromno ovc …






Da si otroka malce oddahneta od vožnje in se malo pozabavata se ustavimo na tem travniku in s kamni napišemo, da smo bili tam 😉









Po doooolgi vožnji končno prispemo do slapov kjer se vsaj od začetka počutimo malo neprijetno, ker smo sredi ničesar edini turisti. Od parkirišča so slapov je cca 10 minut hoje. Pri slapovih se malo ustavimo in naredimo par fotk.










Krenemo naprej proti Azrouju. Ta dan nas čaka še dooolga pot (kot se izkaže kasneje smo se malce ušteli in po celih komedijah prišli do Meknesa šele ob polnoči …).
Nekaj fotk pokrajine skozi katero smo se peljali ….

































AZROU

Tu se ustavimo za na večerji. Majhno in precej nezanimivo mesto. Komaj najdemo restavracijo kjer so nam še naredili za jest. Odličen goveji taijin s suhimi slivami zame, za otroke in Uršo pa špageti. Vse skupaj smo poplaknili z itak najboljšim pomarančnim juicem ter nekim kao jabolčnim juicem, ki sem ga na koncu jaz spil, ker mi ga je bilo škoda pustiti (čeprav je bil zanič), kar se je izkazalo za napako, saj sem še isti večer fasal dr%$#& :/. Mimogrede … SELDIAR tablete proti driski so zakon … par urc pa je bilo mimo 😀






Že skoraj po temi štartamo proti Meknesu. V GPS vpišemo naslov hotela … najde vse – ulico, hišno številko … sicer piše, da bomo bolj pozni ampak ni panike, bomo že. Problem nastane, ko pridemo v Meknes (ob 11ih zvečer) in klinčev Garmin na vsak način hoče, da zavijem desno … V ZID!!! Na vsak način me pošilja skozi neko obzidje znotraj katerega ni videti nobenih luči, hiš, še manj pa hotela :/. Ko naredimo dva kroga okoli tega obzidja obupamo in v Lonely planetu poiščemo nov hotel. Naslov vpišemo v Garmina, ki ga spet takoj najde … ZNOTRAJ ISTEGA OBZIDJA!!!!!!! Poizkusimo še s tretjim hotelom … spet znotraj tega obzidja hahahahahahah. Končno obupamo in vprašamo mimoidočega (verjemite, da ob 11ih zvečer ni bilo lahko najti človeka na ulici) za kakšen dober hotel v tem Meknesu, nakar izvemo, DA SPLOH NISMO V MEKNESU!!!!!! WTF GARMIIIIINNNNN!!!??? Bili smo 15km daleč od Meknesa. Ko končno okoli polnoči prispemo v pravi Meknes avto slučajno parkiramo točno pred hotelom Regina. Kaj boljšega :). Vprašam za ceno … 15 EUR za eno noč, kar je sicer bilo malo sumljivo, ampak glede na pozno uro in utrujenost smo si rekli, da ne bomo preveč komplicirali … dokler nismo videli “sobe” :D. Odprem vrata sobe, Gal pokuka noter in edina stvar, ki jo je spravil iz ust je bila – “Oči a lahko spimo v avtu” hahahahahhahahahahahahhaha. Z eno besedo … KATASTROFA! Po sredi sobe je tekel majhen potoček, ker je bil umivalnik odtrgan iz stene, pipa je puščala, smrdelo je kot bi nekdo umrl notri in bi ga pozabili pospravit. Na WC-ju stene vse pomazane z drekom … v glavnem – “Gal, lahko spimo v avtu, če ne bomo na hitro našli kaj boljšega” :D. Ko pridemo nazaj na parkirišče se nam je mojster, ki je pobiral parkirnino na vsa usta smejal in spraševal, če nismo zadovoljni :). Prijazno se ponudi, da nam pokaže lep in poceni hotel kjer bomo lahko kulturno prespali. Po pravici povedano smo bili malo nezaupljivi ampak ker je bila ura že polnoč smo mu ubogljivo sledili v ozko temno ulico (kamor verjetno tudi sredi dneva ne bi zavili) do majhnim bogih vrat v zidu. Vstopili smo v RIAD HIBA, ki je bil definitivno daaaaaaleč najlepši od vseh naših prenočišč za zelo sprejemljivo ceno 40 EUR/noč z vključenim zajtrkom.



6. DAN – DAY 6

Dobro jutro :D.
Glede na to kako hudo lep je bil hotel smo bili nad zajtrkom malenkost razočarani.



Po tej ozki in praktično neosvetljeni uličici smo prejšnjo noč hodili do riada z modelom, ki je pobiral parkirnino …






Nekdo se kuja 😀



Sprehodimo se po ulicah Meknesa in si gremo pogledat Medino – stari del mesta.







Tule nakupimo nekaj zapestnic in kartice …




Ogledamo si mošejo, ki je ena redkih odprtih za javnost. Zadeva ni nič posebnega, bilo pa bi škoda, če bi ogled izpustili, sploh, ker smo zamudili obisk velike mošeje v Casablanci in je bila to edina mošeja, ki smo jo videli od znotraj.








Te luknje v tleh pa so zračniki ogromnega podzemnega zapora, ki je bil s tremi tuneli po katerih so lahko vozile celo kočije, povezan z 30 km oddaljenim mestom Volubilis. Cena ogleda zaporov je cca 1 EUR/os, potem pa smo dali še vodiču cca 4 EUR za vodenje.






Po ogledu zaporov najamemo kočijo (12 EUR/h). Kočijaž nas v tej uri popelje po mestu in nam pokaže znamenitosti. Med našimi ogledi čaka zunaj.



Kraljevi konjski hlevi – včasih. V sedanjosti samo še ruševine v katerih ni v bistvu videti nič posebnega, te pa na vhodu olajšajo za par evrčkov (vstopnina ni draga), potem te pa še vodič, ki “straži” pri blagajni prepriča, da še njemu nameniš cca 4 EUR za 20 minutno vodenje, ki je v resnici zelo zanimivo. Po pravici povedano ogled bi bil brez vodiča popolnoma stran vržen čas in denar.




Nadaljujemo ogled mesta s kočije :). Predvsem je pasalo, da ni bilo treba vsega tega prehodit, obenem pa še iskati vseh teh bolj ali manj zanimivih zadev.








Kočijaž je bil celo tako prijazen, da je dovolil otrokoma, da sta se vozila spredaj pri njem.




Še ena dobra stran Meknesa je bil McDonalds … otroka sta se po nekaj dneh spet pošteno najedla 😀

Ko smo se najedli smo se odpravili v 30 km oddaljeni Volubilis, kjer smo si pogledali stare RIMSKE ruševine. Otroka sta se malo sprostila, saj sta lahko divjala naokrog in plezala po ruševinah. S temi sedaj ruševinami so bili povezani zapori v Meknesu.





Volubilis … super zanimive rimske ruševine na sredi Maroka. Kraj je od Meknesa oddaljen cca pol ure vožnje. Za izlet smo porabili pol dneva in imeli smo se super … lepo za pogledat (Obvezen Lonely planet ali vodič, ki ni poceni), otroka pa sta se imela priliko pošteno zlaufat – tega jima je precej manjkalo, ker smo precej časa preživeli v avtu.






Definitvno naša najlepša družinska fotka 🙂




















Že po temi se prijetno utrujeni (beri crknjeni do konca) se vrnemo v Meknes precej pozno …


7. DAN

Po zajtrku štartamo proti Rabatu. Plan za ta dan je Rabat (samo postanek in ogled utrdbe), Casablanca (samo ogled mošeje Hassan II) in potem, če bomo res hitri vožnja do Essaouire.









Prispemo v Rabat (glavno mesto Maroka) in na desni fotografiji je Kasbah of the Udayas, ki smo jo prišli pogledat. V bistvu nič za dol past … par družinskih fotk in smo pičili nazaj proti avtu …














Ko smo štartali proti Casablanci, ki je bila naša naslednja destinacija smo “srečali” še tole ogroooooooooomno pokopališče. Ampak res je bilo OGROMNO :).





Prispemo v Casablanco. Mošeje res ni težko najti tudi, če nimaš zemljevida ali GPS-a, saj je tako velika, da je čudno, da se je ne vidi iz Krvavca :P.



Evo jo … Mosquee Hassan II … tretja največja mošeja na svetu. Ustavimo se zelo na hitro. To je ena redkih mošej v katero imajo vstop tudi nemuslimani … ampak mi žal za slabe pol ure zamudimo “odpiralni čas” :/.






Preden gremo si otroka in Urša zaželijo še pečeno koruzo, ki jo prodajajo na parkirišču. Prvo rundo koruze vržemo v kanto nedotaknjeno, ker model koruzo namoči v neko vodo, ki zgleda, kot da bi v njej opral avto hahahahahahah … oz. bolj kot bi opral vsaj 20 avtomobilov :P. V smeti vržemo za 2 EUR koruze in gremo po novo, vendar prosimo, da je ne namoči v čudno raztopino kdovečesa :).



Čeprav imamo ambiciozen plan, da še isti dan pridemo do Essaouire nam to seveda ne uspe saj v Maroku za 250 km poti ne porabiš dve uri in pol, kot pri nas ampak približno 7 ur hahahahahha. In zanimivo, da so ceste v ODLIČNEM STANJU! V glavnem … naš današnji roadtrip se konča v Safiju kjer prenočimo v Hotelu Majestic. No kakor vidite na sliki tale hotel ni niti “M” od Majestica, je pa soba, ki jo dobimo je pretežno čista in pa poceni :). Za nočitev (brez zajtrka) plačamo 20 EUR. Edina omembe vredna stvar iz Safija je model, ki je pobiral parkirnino in je bil tako neskončno nadležen, da bi si zaslužil klofuto (s stolom 😛 ) in pa še en tip, ki je uletel v sekundi, ko smo parkirali in nam ponujal noro lepo in noro poceni stanovanje … hvala lepa 😛


No takole pa je zgledala naša razpadajoča (vendar kar solidno čista) soba 🙂

8. DAN

Zjutraj vstanemo ob 6ih in takoj štartamo proti Essaouiri. Odločimo se, da bomo zajtrk jedli, ko prispemo na cilj …












Še ena zanimivost … pred VSAKIM malo večjim mestom so stali policisti in pregledovali avtomobile! Nas turiste so povsod pustili popolnoma pri miru. In vsi so imeli ob robu pripravljene bodice za ustavljanje avtomobilov …

Končno Essaouira … mesto, ki ga sprva sploh nismo nameravali obiskati, vendar je bilo daaaaaaleč najlepše :). Essaouira pa je izstopala še po eni stvari … po turistih! Do tu smo imeli občutek, ko da smo “edini” turisti v Maroku (ok, res smo se vozili po čimmanj turističnih delih Maroka ampak vseeno), tu pa je bilo turistov na vsakem vogalu dovolj :).



Kljub temu, da nas že takoj na parkirišču napade domačin in nam hoče oddati stanovanje od prijatelja, od prijatelja … se vseeno odločimo spet poslušati Lonely Planet in se odpravimo poiskat Hotel Smara (samo tko mimgrede … ko čez 1h na parkirišču srečamo tega prijatelja od prijatelja … ki je imel za nas kako stanovanje, čeprav nismo bili nič zmenjeni in mu povemo, da smo že našli hotel, nam da zelo jasno vedeti, da mu ni všeč in nas zelo grdo odpravi …).


Končno čas za zajtrk. Po priporočilu neke Angležinje, ki službeno živi tukaj smo poiskali neko pekarno in se nažrli (vsaj jaz) čisto hudega peciva :).



Sledi raziskovanje mesta. Lepe ulice polne ljudi in trgovcev, ki po večini prodajajo isto oz. zelo podobno robo.













Čas za kopanjeeeeeeee :D. Ja sej ko smo prišli do vode je vsaj mene to navdušenje precej minilo hahahaha. Voda za moj okus mrzla ko sam satan, ampak važno, da otrok to ni motilo in sta končno prišla na svoj račun :). Galu smo plačali še enourni tečaj surfanja, ki je z izposojo surfa vred stal 11 EUR. No saj vodo sva šla tudi midva, ampak jaz izključno zato, da mi ne bo nekoč žal, da sem bil v afriki, na lepi peščeni plaži pa se nisem šel vsaj malo namočit.










Ob povratku v hotel nam je prijazen receptor pokazal kako se po arabsko napišeta imeni otrok …



Takole je izgledala naša sobica. Sobo smo imeli čiiiisto na vrhu z izhodom na teraso z NAJLEPŠIM REZGLEDOM EVER (boste videli kasneje).





Čas za kosilo. Otroka pico jaz pa spet taijin, ki sem se jih po pravici povedno že malo prenažrl … že tako jih ni veliko različnih pa še ti, ki so so vsi isti hahahah.




Odpravimo se na ogled obzidja … ja res noro lep razgled v vse smeri :).










Takole pa je zgledal sončni zahod izpred vhoda v našo malo sobico … NORO!!!!






9. DAN
Zjutraj se po zajtrku v isti pekarni odpravimo pogledat še ribiški del mesta … od daleč izgleda prav pravljično … neskončno galebov, lepi modri ribiški čolni itd. Bolj pa, kot se bližaš tej pravljici, bolj cela zadeva smrdi … dobesedno hehe.

Del plaže kjer ribiči pucajo ribe in ostanke odmetavajo kar po skalah … kjer poleg vseh običajnih smeti (konzerve, vrečke …) ob sprehajalni poti ležijo na soncu, na 40+ stopinjah kupi ribjih črev, crknjenih rakov in podobnih zadev tako neznansko smrdi, da si tega sploh ne morete predstavljati … nos in usta dobesedno pečejo od tega neznanskega smradu :/.



Na drugi strani tega smrtno nevarnega smradu pa se odpira neverjeten pogled na to prelepo mesto.










Modri čolni, značilni za Essaouiro …





Pivooooo … ne boste verjeli … v deželi kjer alkohol prepoveduje vera imajo čisto prave “liquor stor-e”. Takoj zraven Medine … samo malce se moraš potrudiš in lahko kupiš dobro pivo (po 1 EUR) in odlično vino (5 EUR/buteljko). Očitno ga tudi Maročani radi srknejo :P. Aja pa še tko … to je bila edina štacune kjer je bila gužva, s tem, da sem bil jaz edini turist noter hahahahahha

In že se peljemo proti Agadirju … najjužnejši točki našega potovanja …











Končno jih od blizu vidimo tudi mi … “drevesne koze” :D. Male simpatične kozice, ki so se silom prilike naučile plezati po drevju (tudi več metrov visoko). ker na tleh ni hrane. Ustavimo se pri prijaznem razcapanem pastirčku, ki se za 10 dirhamov (1 EUR) slika z nami in kozami. Resnično prijazen atek, ki je bil tako vesel tistega evrčka, da nam na koncu za na pot podari še vsakemu en iskren objem :).











Čisto slučajno najdemo nor, noro lepo plažo kjer se moramo ustaviti za kaki 2h kopanja v seveda mrzlem morju z visooookimi valovi. Ampak plaža je bila pa tako lepa, da je oddtehtala vodo, ki je imela grozljivih 18 stopinj (približno)























Malo pred sončnim zahodom prispemo v Thagazout (malo mestece kakih 20 min vožnje pred Agadirjem) kjer najamemo sobo v najdražjem hotelu na tem potovanju. Za nočitev (brez zajtrka!!!) damo 50 EUR. Ampak malo smo že utrujeni in res se nama ne da še naprej iskati hotela po mestu. No ja, malenkost pa naju prepriča tudi ta vrhunski razgled iz sobe :).



Malo poziranja in igranja na čudoviti plaži ob sončnem zahodu …



Fuzbal je res svetovni šport :).








Zvečer smo šli še na kratek ogled mesta in nakupit še par nujnih spominkov … potem pa smo na mrtvo utrujeni pozaspali v cca treh sekundah :).






10. DAN

Dobro jutroooo :).



Najprej gremo čez cesto na zajtrk v gostilno kjer smo že prejšnji dan jedli kosilo in bili zelo zadovoljni (oštarija na desni). Cena kosila je bila cca 20 EUR (3 glavne jedi in vsa pijača), za zajtrk pa plačamo cca 6 EUR. Aja, jemo isto kot vseh 9 dni prej … palačinke, marmelado, kavo, metin čaj, kruh …




Po zajtrku se gresta otroka sama igrati na plažo, midva pa pospraviva sobo in pripraviva vse za še zadnji izlet na tem potovanju … ogled Paradise Valley-a …




Odpravimo se proti Paradise Valley-u … kar pa ni tako enostavno, kot bi človek pričakoval glede na to, da ima v avtu GPS :). Zadeva je kazala tako nenatančno, da smo 2x zavili narobe in malo spraševali/mahali za pot (vmes smo morali najti še bankomat, ki jih je mimogrede polno in sprejemajo tudi kartice od naše slavne NLB).






Ja tako pa v Maroku pobirajo smeti … če sem iskren me čudi, da jih sploh pobirajo, vsaj glede na količino videne svinjarije, ki leži povsod …


Tako izgleda polovična zapora ceste :D. Rad bi videl carja, ki si bi zapeljal na tole hahahahhahahaha







PRADISE VALLEY … kočno! Oaza skozi katero teče lepa modro zelena reka in kjer se ljudje na veliko kopajo. Mi smo naredili prijeten sprehod ob reki, ki je trajal cca 20 min v eno smer.











Itak, da smo se morali it kopat tudi mi (brez Urše) … bilo je kar ok, ampak pomembno je, da ves čas migaš, drugače te hitro najdejo “ljudožerske ribe”, ki te grizejo v noge :). Resno … ni sicer boleče, občutek je pa kljub temu malce neprijetno hehe.











Na poti do Agadirja (od tu je avtocesta do Marrakecha) srečamo še nekaj prostosprehajajočih kamel :).





Tole pa je že avtocesta od Agadirja do Marrakecha … in takole se ob AVTOCESTI prodajajo pomaranče heheheheh … si kar predstavljam branjevko, ki pred Črnim kalom sedi ob avtocesti in prodaja češnje hahahahahahhaha.


No in, če se na strehah lahko vozijo ljudje, res ni razloga zakaj se ne bi mogle tudi KRAVE hahahahahhaha … pri 130km/h po avtocesti 🙂


Proti večeru pridemo nazaj v Marrakech, kjer poiščemo spet Riad Rita kjer smo bili že ob prihodu zelo zadovoljni. Definitivno overall najboljši riad na našem potovanju!!! Tukaj naj še omenim, da sem končno uspel poizkusiti kaktusove plodove na katere sem se tako nesrečno napičil na začetku potovanja :). Nakupimo še malo začimb in arganovega olja in gremo spet … naslednji dan moramo vstati že pred 6.00, ker imamo let domov že ob 9ih.



Na hitro skočimo še enkrat pogledat trg Djemma el ‘fna …






Adijo Marrakech in Maroko … bilo je kratko al’ slatko :).




Od tu pa je sledila samo še 6 urna vožnja do doma :). Spodaj pa še kratek pregled financ …

Pot Ljubljana-Milano-Ljubljana: cca 220 EUR
Letalske karte (za vse 4 skupaj): cca 550 EUR
Rent-a-car: cca 260 EUR
Cena dizla: 1 EUR/liter
Voda: 40 centov – 60 centov/plastenko
Nočitev (4 osebe):20 EUR – 50 EUR/noč
Kosilo (4 osebe): 15-22 EUR/obrok
Zajtrk (4 osebe): 5-10 EUR/zajtrk

Cena celotnega potovanja (VSE všteto): cca 1800 EUR/11dni

Na koncu niti ne vem kaj naj napišem :). Res cenim, da ste si vzeli čas in se prebili skozi celotno, obupno dolgo objavo :). Bilo je zanimivo in ni nam žal, da smo šli v Maroko … ampak letos gremo v Azijo :). Trenutno je v planu Šri Lanka, ampak kart še nimamo, tako da … kamorkoli gremo se bomo imeli noro!! Predvsem pa si z veseljem širimo obzorja, spoznavamo nove, drugačne stvari, ljudi, običaje. In ja, s seboj vlačiva tudi otroke (v Maroku sta bila eden pri 4 in drugi pri osmih letih) … ker želiva, da tudi oni izkusijo in vidijo kako živijo v drugih – drugačnih deželah!