Sumatra - zadnji del - Ko Phi Phi
Ko Phi Phi
Evo nas na Ko Phi Phi - ju. Kako in zakaj smo iz Sumatre prišli do sem, si lahko preberete v prejšnjih objavah TULE. Čeprav sva z Uršo na tem tajskem otoku že bila, je tokratna izkušnja malce drugačna, razlog za to pa je smrt Tajskega kralja. Aja ... tole vse se je dogajalo leta 2016, da ne bo kdo mislil, da je to kaj frišnega :). V glavnem ... Tajci so smrt kralja z najdaljšim stažem na položaju sprejeli izjemno čustveno. Da seveda ne govorimo o 1001 načinu žalovanja. Na kakšne načine so vse žalovali seveda nimam pojma, bi pa tule omenil vsaj nekaj tistih, ki so bili bolj očitni. Predvsem se je to žalovanje poznalo na družabnem življenju. Prepoved vseh zabav, glasne glasbe v gostinskih lokalih, prepoved prodaje alkohola v barih (v trgovinah se je alkohol lahko prodajalo samo ob določenih urah), predvajanje televizijski programov izključno črnobelo kar 1 LETO. Pi*** a se tole še komu razen meni zdi precej podobno trenutni situaciji pri nas???? ajde pustimo televizijo :P. No v glavnem v to "obsedno stanje" smo mi prišli na Ko Phi Phi, ki je sicer bolj "party island", kot pa nek miren odročen otoček :).
Sedaj pa, kot vedno ko prispemo v nov kraj ... v lov za prenočiščem. Glede na to, da je Ko Phi Phi precej turističen, so temu primerne tudi cene, ki so bile sicer še vedno čisto ok, pa vendar malce višje, kot v kakšnih manj turističnih krajih, ki smo jih obiskali. Bo kakšnih dveh urah iskanja, najdemo luštno sobico za 8E/noč, za vse 4. Cena sicer super, imala pa je ta sobica manjšo pomanjkljivost ... približno pet milijonov stopnic, ki jih je bilo treba prehoditi do nje :). No ampak kakorkoli ... za 8e/noč je to to. Aha na desni spodnji fotografiji, naš Lan protestira nad stopnicami :).
Ko se udobno namestimo v našem malem kraljestvu na vrhu hriba, gremo seveda najprej na sprehod po plaži in malo naokoli, preden zvečer zavijemo v vrvež zabav, fire showow, tajskega boksa in "bucketov". No takrat še nismo vedeli, da bomo nočnega življenja deležni le prvo noč, potem pa bo za nami prišla kraljeva smrt in s tem tudi ustavitev vseg prej omenjenga :/.
Zvečer pa najprej na obvezne palačinke z banano ...
... in pa na "bucket" :). Tajski otoki brez bucketa pač ne gredo. Kratko pojasnilo kaj je "bucket" za tiste, ki še niste bili na Tajskem ... kanglica za v peskovnik, veliko ledu, veliko alkohola in pa malo dodatka (coca cola, sprite ...), nekaj slamic in to je to :). Dobro, učinkovito :P, poceni!!! V glavnem, če greste na Tajsko in ne spijete vsej enega bucketa, niste bili tam :).
Za večerjo seveda obvezno street food, ki v Aziji skoraj nikoli ne razočara :). Razen morda na Filipinih, ampak o tem kdaj drugič.
Po večerji pa malo na obalo, kjer se vsak večer ful dogaja. Najprej na izjemno zanimiv fire show ...
... nato pa na tajski boks, kjer sta se dobila priložnost pomeriti tudi Gal in Lan :)
Dvoboj je seveda ostal brez zmagovalca, ter brez poškodb :).
Naslednji dan smo namenili raziskovanju otoka. Ne glede na to, da je otok precej majhen, ponuja kar nekaj lepih razgledov in sprehajalnih poti.
V kolikor zaidete na Ko Phi Phi je tale razgledna točka "must see". Res lep pogled na Ton Sai beach in na oba nasproti si ležeča zalivčka. Mi smo se sicer sem odpravili sredi dneva kar niti ni najboljša ideja, saj je vroče za pop***** ... kot da smo v Aziji ane :). Kakorkoli ... vroče za znoret, ampak bilo je vredno :).
Naslednji dan je čas za potapljanje. To je bil Galov prvi potop. Prvega bi sicer moral opraviti na Tailani na Sumatri, ki pa smo jo morali na žalost predčasno zapustiti, tako da je odpadlo tudi potapljanje. V glavnem, pred nami je super dan. Gala čakata dva potopa na 14 metrov, nas tri pa snorkljanje. Aha še to ... cena je bila tudi precej normalna. Če se prav spomnim smo plačali za 2 potopa, ter za snorkljanje za nas tri dobrih 100 EUR. Pa gremo ...
Najprej nas čaka malce vožnje z ladjico ...
Nekaj inštrukcij in priprava ...
... nato pa prvi skok v vodo.
Podvodno življenje tule sicer ni tako bogato, kot na Tailani (vsaj na prvi uč ne), ampak nima veze. Pravijo, da prvega ne pozabiš nikoli in prepričan sem, da ga tudi Gal ne bo :).
Zadnji dan na Ko Phi Phi ju smo preživeli malce naokoli po otočkih. Tu se je sicer najbolj poznala razlika med najinim obiskom pred nekaj leti in tokratno izkušnjo. Kot prvo ... cene!!! Tokrat precej višje in vse skupaj poteka precej drugače. Pred nekaj leti so bili ti "čolnarji" veseli vsakega, z vsakim so malce poklepetali, te probali privabiti s seboj ... tokrat pa dajejo vtis (najbrž tudi je tako), da jim popolnoma dol visi. Res škoda. Namesto nasmejanega, zgovornega modela, v čolnu ves zdolgočasen sedi brezveznik, ki ti samo od daleč pokaže cenik in se mu sladko j***, če greš naprej. Ne gre tu za zbijanje cene, da se razumemo, ampak enostavno za odnos, ki se je bistveno spremenil. Res škoda, ampak to je pač cena turizma in pa razlog zakaj se mi v osnovi turističnim krajem izogibamo. Tokrat smo pač bili prisiljeni se jih držati, saj Lan še vedno ni bil 100% ok, tako da smo se morali gibati nekje kjer bi lahko po potrebi dobil vsaj osnovno zdravniško pomoč.
Vsega lepega je enkrat konec in tudi nas čaka pot proti domu. Najprej trajekt nazaj do Krabija. Tule bi še omenil ceno trajekta ... povratna karta iz Krabija na Ko Phi Phi nas je stala okoli 70 EUR za 4 osebe (2 odrasla, 2 otroka).
Na Krabiju smo preživeli samo en večer, tako da je bila najbolj logična izbira kaj početi ... ja tržnica, kaj pa drugega. Kaj povedati o tej tržnici? V bistvu nič posebnega. Market, kot vseh ostalih 2436453345 v Aziji. En kup hrane, poceni cunj, gužva ... to je to. Če si videl eno, si videl bolj kot ne vse :). Ampak vseeno prijetno zgužvan večer pred odhodom.
Zjutraj nas že čaka let do Bangkoka ...
... in po doooolgem, dooolgem času ... končno spet McDonald`s :) in malce sprehajanja naokoli ...
... zvečer pa nas čaka let domov, ki pa se žal tudi ne izide popolnoma tako, kot bi si želeli.
Na letu do Dohe, je Urši postalo slabo in prva (in edina) stvar, ki jo je doživela na letališču v Dohi je bil tale izjemno prijazen zdravnik :).
Zadeva se na letu domov v Zagreb ni popolnoma nič izboljšala ... nasprotno ... na letu do Zagreba je postalo slabo še meni, tako da Urša je ta let večinoma "prespala", jaz pa sem stražil pred vrati sekreta, da sem bil po potrebi takoj na vrsti :P. To se morda sliši smešno, ampak ta let iz Dohe v Zagreb (in obratna smer) ima baje neko posebnost ... CELOTEN let, je gužva za na sekret!!!! Človek ne bi verjel, če ne bi videl. V obe smeri ... od trenutka, ko so ugasnile luči, da moraš biti pripet, pa do trenutka, ko smo začeli pristajati je bila za na WC ogromna gužva. Ampak domov smo prišli kljub takšnim in drugačnim tegobam in težavam in vedno se bomo z veseljem spominjali tega potovanja.
Sumatra - Dan 13-14 - od Chiang Maia do Ko Phi Phija
In evo nas v Chiang Mai-u. Po doooolgi vožnji z vlakom, v Chiang Mai prispemo zgodaj zjutraj in pred nami je cel dan ...
... in najprej si poiščemo prenočišče. Imamo res srečo, saj za res ugoden denar (cca 20e/noč) dobimo lepo, čisto sobo v centru ... in to z bazenom, ki ga je treba takoj preizkusit :).
Ker nikakor nimamo namena dolgo časa ostati v Chiang Mai-u (zapustimo ga sicer še prej, kot smo mislili, ampak več o tem kasneje), gremo na kratek sprehod po centru mesta ...
... in na kosilo. Seveda smo tole kosilo iskali precej dolgo, da smo ugodili vsem našim okusom. Fotr hoče na Tajskem jesti Tajsko hrano, otroka pa bosta to logiko dojela šele čez nekaj let :). Torej tajska hrana za fotra in pice za otroka in ženo :). No tule moram priznati, da sta imela otroka prav ... pica je bila res vrunska (pri nas težko dobiš tako okusno), moj pad thai pa je bil zelo podpovprečen. Tolažil sem se vsaj s tem, da bi za ceno pice lahko pojedel približno 5 mojih pad thaijev :).
Po kosilu pa smo skočili še na Doi Suthep tempelj, s katerega se razprostira tudi izjemen pogled nad Chiang Mai. Tempelj je blizu mesta, dosegljiv z javnim prevozom, do njega pa (iz parkirisca) vodi 309 strmih stopnic. Seveda nič takšnega kar ne bi bil sposoben vsakdo, ki mu je uspelo prikrevsato do Chiang Maia haha.
Teli mulčki so pravi fotomodeli. Sicer s plačilom nikoli niso zadovoljni, ampak ok. Meni se ni zdelo (in se mi še vedno ne zdi), da bi bil kaj posebej škrt, ampak nisem bil edini, ki nisem izpolnil pričakovanj :).
Zdaj gre pa zares ... čevlje dol in gremo.
Doi Suthep je (vsaj meni) eden lepših templjev. Ni sicer tiste pristnosti, ki jo občutiš ob pogledu na prastare, razpadajoče templje ki jih je že močno načel zob časa. Kljub temu je prenovljen, relativno velik tempelj, vsekakor prijeten za oko. Ne vem kako je sicer, ampak v času našega obiska niti ni bilo neke gneče, tako da je bil to super izkoriščeno popoldne ...
Pogled na Chiang Mai ...
Pogled na pozlačene, lesketajoče pagode in kipce je res nekaj posebnega.
Na poti proti domu, pa še fotka te ulice, z bujno električno napeljavo, ki me je fascinirala že ob prvem obisku Chiang Maia. Priznam, da takrat še veliko bolj, saj sem bil takrat prvič v Aziji. Ampak vseeno ... če ne drugega je na zbudila spomine na poročno potovanje :)
Odkar smo predčasno zapustili Sumatro (zakaj, si lahko preberete TUKAJ), smo pač morali improvizirati. In tukaj sta si otroka zaželela morje ... čudno ane :). Morje na Tajskem sicer ne predstavlja nekega posebnega problema, vseeno pa smo morali vzeti v obzir tudi Lana in njegovo bolezen - seveda še vedno nismo imeli pojma kaj mu je. Sicer je bil boljši, ni pa še bil popolnoma v redu. Tako, da smo morali iti nekam kjer bi sigurno našli zdravnika, če bi ga potrebovali, prav tako pa so morale biti povezave s celino dobre. Torej tukaj naše izogibanje turističnim točkam pač ni prišlo v poštev, ampak smo morali narediti ravno nasprotno - iti na najbolj turističen otok ... in to je bil Ko Phi Phi - tudi zato, ker sva midva že bila tam in sva malce vedela kaj lahko pričakujeva.
Torej ... odločitev pade ob 11ih zvečer, karte pa kupimo za ob 8ih zjutraj. Še vedno mi gre na jok, ko sem spomnim koliko so te karte stale (cca 430 EUR/4 karte), ampak ni bilo druge ... cel teden tudi nismo mogli ostati tam :). Krabi ... here we come :).
Od letališča to pristanišča z avtobusom, če bi tej razpadajoči kripi lahko tako rekli :). Ampak niti ni pomembno ... mi gremo na morjeeee :).
Na trajektu pa enako kot prvič, pred nekaj leti. Kufre na kup in gremo. To bi bilo sicer čisto ok, če ne bi imel trajekt postaje ahahhaha. Potniki pa svojih punkeljnov seveda niso zlagali po vrsti, kot bodo trajekt zapuščali ... ampak pač ... metali na kup. In ko pride postaja - seveda se vsem mudi - tako potnikom, kot trajektu, se prične vojna za kovčke, ruzake, domače živali itd :). Po koncu bitke, hvala bogu brez postranske škode, nadaljujemo plovbo proti Phi Phi-ju.
Evo nas. Še drugič na istem pomolu. Tokrat sicer precej nepričakovano, pa vendar polni pričakovanj. Sicer še nismo vedeli, ampak tokrat nas je čakala malce drugačna izkušnja. Dan po našem prihodom je umrl Tajski kralj in žalovala je celotna država - in to na mnogo načinov. Več o tem pa naslednjič ...
Sumatra - Dan 11-12 - predčasno nazaj na Tajsko
Dobro jutro :). Tajska prihajamo!!! Po dolgi in na trenutke zares strašljivi vožnji iz Tailane smo spet v Singkilu. Noč smo preživeli mirno in Lanček je bolje, čeprav ima še vedno vročino in tisti grozni zadah (več o tem lahko preberete TULE. To je naš hotel (isti, kot ob prihodu), ter naša soba. Za 13 EUR na noč popolnoma ok, čeprav brez vsakega luksuza. V bistvu smo lahko veseli, da smo sploh še živi in se nam ni strop podrl na glavo :).
Tule bi morda samo omenil za kakšno doživetje nas je prikrajšala Lanova bolezen :/. Zaradi nje smo bili ob VRHUNEC POTOVANJA ... treking na otoku Siberut, ki živi pleme Mentawai. Jp ... to so oni (klik na link). Z njimi naj bi živeli, hodili po džungli ... cele 4 dni :). Žal pa nam jo je naš mali Lanček malce zagodel in bo ta dogodivščina morala počakati na drugič. Vsekakor pa je vsaka stvar za nekaj dobra. Nam že ni bilo namenjeno. Morda je bilo tako celo bolje, saj je celotna zadeva izjemno zahtevna. Naš vodič nam je povedal, da že 10 let vodi turiste na te trekinge in naši otroci bi bili prvi, ki jih pelje ...
Sedaj pa je pred nami vožnja nazaj do Medana, kar pomeni novih 15 ur stiskanja v džipu. Tokrat je z nami še Teresa, ki se nam je pirdružila na Tailani, tako da je vožnja malce bolj pestra. Predvsem za Gala, ki se je s Tereso super ujel in sta se zabavala celo pot :). Spodaj si lahko pogledate nekaj fotografij narejenih iz avta ...
No tule pa vse skupaj postane zelo zanimivo. V Medan prispemo precej pozno zvečer, letalo pa imamo šele zgodaj zjutraj. Ker nimamo pojma kam bi se dali, se preko FB obrnemo na Simona, ki smo ga spoznali nekaj dni prej na poti od Tangkahana do Medana. Več o tem si lahko preberete TUKAJ. Simon se nam takoj oglasi, ter nam napiše kje naj izstopimo. Ko pridemo tja (nimam pojma kje je to bilo, saj smo morali tekst na telefonu samo pokazati vozniku, ki nas je odložil na dogovorjenem kraju), nas je že čakal Simon in njegov prijatelj Firman, ki sta nas peljala ... K Simonu domov :).
Simon in Firman nam pripravita odlično - skorajda evropsko - večerjo in otroka so končno orenk najesta :). Piščančji nagci, pomfri, SOLATA!!! ... in pa nekaj piv :). V glavnem prijeten večer, v odlični družbi, ki ga ne bomo nikoli pozabili :).
Pa smo že na letališču ... na zgodnjem letu, ki nas pelje nazaj na Tajsko. Lan še vedno ni ok, vendar gre na bolje in vsekakor upam, da zdravnikov zaradi katerih sploh spreminjamo načrte, ne bomo rabili.
In gremo :)
Tule pa nisem čisto prepričan ali je bil ta let ali prejšnji let iz Bangkoka na Sumatro, ampak eden od njiju je bil najgroznejši let v našem življenju :). Takšne turbulence še nismo doživeli in prvič v življenju so se mi varnostni pasovi na letalu zdeli smiselni :). Če ne bi bili privezani, bi verjetno končali na drugem koncu letala :).
Bangkok ... sploh ni tako velik ane :).
Evo nas ... srečno pristali in že čakamo vlak, da nas pelje v center Bangkoka. Glede na Lanovo stanje, ki je sicer že precej boljše (iz ust mu še vedno ogabno smrdi) smo se odločili, da gremo tokrat popolnoma v nasprotno smer ... ponavadi se turističnih krajev izogibamo, tokrat pa bomo hodili prav med turiste ... ker je tam tudi najlaže priti do zdravniške oskrbe, če bi jo potrebovali.
Med čakanjem na vlak si sestradana otroka privoščita nekaj hrenovk.
Potem pa gas z vlakom v center ...
... naravnost na glavno železniško postajo, kupit karte za Chiang Mai, ki je naša prva destinacija. Karte za nočni vlak nas stanejo cca 70 EUR, kar je zelo ugodno glede na to, da na ta način ne plačamo nočitve, v ceno pa sta všteta tudi večerja in zajtrk.
Akcija :). Kot zanimivost naj povem, da je bila na Tajskem zgrajena prva železnica v Aziji. In če sklepamo na tole vožnjo z vlakom (midva sva se tu peljala že drugič), bi rekel, da je to točno tisti vlak, ki je prvič peljal pred več kot enim stoletjem :).
Večerja ...
In pa končno lahko noč :). Velikost postelj je sicer prilagojena lokalnemu prebivalstvu, kar pomeni, da je bila postelja za mojih 185 cm, prekratka za kakih 30 cm :P. Ampak preživel sem, čeprav sem imel zjutraj občutek, da se nisem peljal z vlakom, ampak me je le-ta povozil :)
V Chiang Mai prispemo ob sončnem vzhodu in se takoj podamo v lov za prenočiščem :). Več pa naslednjič ...
Za konec pa še resnično posebna zgodba, ki se ni dogajala v Aziji, je pa tesno povezana s tem našim potovanjem. V tej in eni od prejšnjih objav (TULE) in ve tej sem pisal o Simonu, ki smo ga spoznali na poti od Tangkahana do Medana. ČEprav smo mislili, da smo Simona in Firmana videli zadnjič v življenju se naša zgodba prav neverjetno obrne :). S Firmanom smo se najverjetneje res videli zadnjič (čeprav je vse mogoče, kar dokazuje nadaljevanje te zgodbe), s Simonom pa smo se še srečali ... in to na kraju kjer bi to najmanj pričakovali ... PRI NAS DOMA :). Ja, pri nas doma ... V Sloveniji :). Simon se je odločil, da se malce sprehodi po Evropi in ustavil se je tudi pri nas ... za celih 5 dni :). Moram reči, da nam je bilo v izjemno veselje, da smo ga spet videli, ter mu razkazali našo lepo Slovenijo, obenem pa smo se mu na ta način malce oddolžili za vso pomoč in gostoljubje, ki nam ga je - popolnim tujcem - izkazal na Sumatri. Žal pa se ta zgodba ne konča tako pozitivno, kot se je začela :/. Simon je bil srčni bolnik. Ker mu je začelo zmanjkovati zdravil, se je odločil, da se domov vrne predčasno. Pomagali smo mu kupiti letalsko karto in urediti prevoz do letališča. Ko smo si pred odhodom še zadnjič stisnili roko, ter si zaželeli srečo, nihče od nas ni slutil, ta je tokrat res zadnjič. Žal je Simon preminul 8 ur po pristanku v Medanu, obkrožen s svojimi najdražjimi. Res, da smo se videli vsega skupaj 3x, da smo živeli na popolnoma drugih koncih sveta, v različnih kulturah ... ampak iskreno ... v tem kratkem času smo postali prijatelji. Kar kocine mi gredo pokonci, ko tole pišem, ampak takšno je pač življenje, Simon pa nam bo za vedno ostal v lepem spominu!
Sumatra - Tailana - dan 7-10
TAILANA
Tailana ... končno :). Kaj sploh povedati o Tailani, razen tega, da nam je zjutraj, ko smo se zbudili in stopili iz koče zastal dih? Ko smo prejšnji dan prispeli, je bil že mrak, bili pa smo tudi na pol mrtvi od utrujenosti, zato smo videli samo "jedilnico" in pa (komajda) pot do naše koče. Danes pa se nam je Tailana predstavila v vsej svoji lepoti. Neverjetno je bilo, da smo imeli otoček izključno in samo zase :). Na otoku živi družina, ki oddaja 8 bungalovov, ter eden ali dva inštruktorja majhnega potapljaškega centra Nirvana diving.
Na netu sem sicer prebral tudi nekaj reviewjev, da je bila gužva in vse polno. Mi smo bili sami, razlog pa verjetno tiči v tem, da smo bili tam izven glavne sezone. Tale naš raj sredi oceana pa ima še eno pozitivno lastnost ... in sicer to, da je izredno poceni :). Naše 4 dnevno bivanje (morali bi ostati 5 dni, pa se nam žal ni izšlo - več o tem kasneje) z all inclusive servisom nas je stalo en drobiž manj kot 100 EUR (za 4 osebe). Da pa si kdo ta "all inclusive" predstavljal preveč razkošno, je potrebna razlaga :). Za zajtrk jajca ... za kosilo riž in ribe ... za večerjo palačinke s čokolado. Neomejene količine vode in čaja, kokakola ali sprite pa za doplačilo 1E/kom. Če ni bilo jajc ali rib, so dali na krožnik kaj drugega ... kar so pač imeli :).
Naša kočica. Brez elektrike. Vsak večer preden smo šli spat smo v "jedilnici" dobili majhno lanternico na sončne celice, ki je svetila približno 9 minut in pol :). Ravno dovolj, da smo se spravili spat. Koča je bila popolnoma brez opreme ... na tleh na sredini je bil jogi zavit v mrežo za komarja in to je bilo to. Robinzonski dopust v pravem pomenu besede ...
Malce se odpravimo naokrog in raziščemo otok. Vreme ni ravno najboljše, ampak dežuje ne, voda je nenormalno topla, v njej pa milijoni rib, morske zvezde, raki ... v glavnem dovolj zanimivega dogajanja, da otroka večino dneva preživita v vodi :)
Takih malih, še manjših in malo večjih rakcev je polna plaža. Kamorkoli stopiš nekaj beži in gomazi ...
Drugi dan nam je vreme bolj naklonjeno :). Cel dan sije sonce, pokaže pa se tudi tista prava neverjetni modra barva morja. Kaj smo počeli čez dan verjetno ni potrebno posebej razlagati :).
Tretji dan pa se odpravimo na island hopping ...
... za cca 30 EUR nas Dandy (sin lastnikov) cel dan vozi naokoli po otočkih.
Pridruži se nam tudi Teresa. Španka, ki že 8 mesecev potuje po Aziji, nam je delela družbo še naslednja dva dni ... ja včasih se stvari obrnejo povsem nepričakovano.
Tokrat nam vreme spet malce meša štrene. Pošteno povedano se po temle kar vidite spodaj ni bilo najbolj prijetno voziti naokrog ... ampak mi se ne damo :). Pogumno in optimistično nadaljujemo z avanturo in stvari (vreme) se res počasi izboljša.
Iz enih otočkov se da peš na druge ...
... ponekod pa je treba malce zaplavati. Tole plavanje sredi oceana (vsaj meni) tudi ni bilo najbolj prijetno :). Sicer baje morskih psov in kakšnih drugih "pošasti" naj ne bi bilo, ampak vseeno ... nismo ravno v Piranu :). No glede na to, da je Dandy plaval z nami verjetno res ni bilo neke panike :).
Tole pa je bil najmanjši otoček kar smo jih obiskali. Vsega skupaj ne vem, če je imel 20m premera, še boljša stvar poleg tega, da je bil za popizdit simpatičen, pa je bila ta, da je zrasel sredi koralnega grebena, kar je pomenilo izjemno podvodno življenje.
Tole školjko velikanko je Gal našel na obali ... in seveda ni šlo brez želje, da bi jo vzeli domov hahahaha
Sedaj pa se stvari malenkost zapletejo in spremenijo nadaljnji potek našega potovanja :/. Strah verjetno vsakega starša, ki potuje z otroci ... Lan zboli! Visoka vročina, izpuščaji po obrazu, ter ogaben zadah ... ampak res ogaben!!! Iz ust mu je smrdelo, kot bi mu nekaj umrlo v njih ... že zdavnaj :). In pa seveda za zbolet si je izbral itak najbolj odročno točko na svetu ... saj če bi zbolel v glavnem mestu ne bi bilo zanimivo ane :). Sedaj sicer pišem sproščeno in s celim kupom smajlijev, takrat pa nam ni bilo do smeha ... sploh ker nismo imeli pojma kaj mu je. V glavnem tule še ni bilo tako hudo (izpuščaji in zadah so se pojavili kasneje), zato se odločimo, da "skakanje po otočkih" izpeljemo do konca (bili smo že skoraj pri koncu).
Mali frajer se še vedno lahko nasmehne in pravi, da je z njim vse v redu :).
Tole pa je naša zadnja postojanka danes. Eden izmed izredno redkih poseljenih otočkov. Ta otok je izključno muslimanski, zato se morata Urša in Teresa primerno obleči, da gresta lahko na kopno. Morali sta si prekriti ramena in noge tja nekje do kolen, ter seveda vse vmes.
Očitno obiskov tule niso najbolj navajeni :). Dobrodošlica nas čaka že na pomolu, kmalu pa se nabere kar čedna gručica otrok, ki nas pospremi skozi vas.
Zunaj na ulici nas prestreže učiteljica (očitno se je glas o našem prihodu kar hitro razširil) in nas povabi v razred kjer imajo ravno uro angleščine :).
Res občudovanja je vreden njen trud in veseljem s katerim poučuje, ker njeno znanje angleščine je primerljivo približno z znanjem 12 letnika pri nas. Ampak še enkrat ... res kapo dol, da se trudi in dela s temi otroci, ki živijo dobesedno bogu za ritjo. Prijaznosti in nasmehom pa ne konca ne kraja. V razredu preživimo 10-15 minut, spregovorimo par besed, potem pa je čas za odhod, saj se dan že nagiba v pozno popoldan, mi pa imamo do "doma" še kar nekaj vožnje. Tule velja omeniti še to, da sem si privoščil najdražje pivo ever ... še dražje, kot v Švici haha. Za steklenico TOPLEGA!!! Bintang-a sem odštel okroglih 9 EUR. Na celini stane cca 1 EUR, pa še mrzel je ... ampak glede na to kje sem ga nabavil ... je bil definitivno vreden vsakega centa :)
No pa gremo v (še večji) procesiji počasi do pomola ...
... kjer se od nas poslovijo vrejetno "vsi" vaški otroci :). Bilo je kratko ampak prijetno in zanimivo!!!
Ko se vrnemo na Tailano je čas za tuš. Saj ne, da bi bil ta tuš tako pomemben opravek, da ga moram posebej izpostaviti, je pa izredno pomembna lokacija tega tuša :). Tole je namreč naša tuš kabina ... in WC ... čučavac :P. Torej uporabnost je odvisna samo od tega kam se obrneš. Druga zanimivost je pa ta, da je notri mali bazenček s čisto vodo, ki služi splakovanju in tuširanju ... torej ... če vodo zliješ na levo služi splakovanju, naslednjo kanglico pa nase in že si pod tušem :). Samo kot zanimivost ... pa še kanglica je bila taka res stajliš ... tista roza na sliki :).
Kdo najde vsiljivca???
Pred temo nas čaka še malce zabave, nogometa in še obvezen zadnji potop. Tule že vemo, da gremo naslednji dan "domov". Lanu se vročina povišuje, dobiva pa tudi že tisti ogaben zadah o katerem sem prej govoril. Domačini nam uredijo prevoz. Tokrat gremo direkt domov in ne naokoli s trajektom ... in temu primerna je tudi cena ... dobrih 100 EUR. No če bi takrat vedeli s čim in kje se bomo peljali, bi se verjetno odločili za trajekt.
Gal z Dandyjem igra nogomet, medtem pa Lanči počiva v viseči mreži.
Tale fotografija je edina, ki jo imamo "pod vodo". Takrat si ŽAL!!!! še nismo lastili goproja ... sedaj ga imamo z vsemi možnimi dodatki :). Za tole fotko se lahko zahvalimo Teresi. Tule sicer ni rib ... ne vem kako je to možno, ampak vidi se pa ta neverjetna čistost in barva vode. NORO!!!!
No tole je pa otoček, ki sem ga opazoval vsak dan ... in na njem manjka samo še ena mala koliba, pa se preselim tja :). A ni kjut no ...
Še skupinska fotka vseh takratnih "prebivalcev" otoka. Sedaj tam ni več nobenega od njih ... vsak je odšel svojo pot.
No pa pejmo ... z malim čolničkom čez ocean :). Pri nas imas vsak reven ribič boljši in večjo čoln ... mi pa smo se s to konzervo peljali 3 ure po odprtem morju ... in to v slabem vremenu. Verjetno najdaljše tri ure v našem življenju hahahaha. Občasno valovi tako visoki, da naš gliser niti ni mogel splezati čez :). In potem je rohnelo, cvililo in ne vem kaj še, mi pa smo v bistvu bolj kot ne stali na mestu sredi ogromnega vala in ga poizkušali "preplezati" :). Saj danes je to smešna zgodba, takrat pa bi jo verjetno opisal kako drugače :P.
Da pa je bila zadeva še bolj zanimiva, nam je sredi ničesar zmanjkalo bencina :). No saj ni kaj reči ... "el kapitano" je bil ready ... izpod sedeža je potegnil kantico, dotočil in gas naprej ...
No po treh urah končno prispemo :).
Tu pa se začne nov projekt in pojavi nova težava :). Lan je še vedno bolan in mi rabimo zdravnika. Yeah right ... verjetno bi laže našel orangutana, ki zna šteti do 100, kot pa dohtarja v Singkilu. Seveda zdravnik obstaja ... ampak vprašanje kje :). Najprej poizkusimo v ordinaciji, potem doma ... najdemo pa ga v mehanični delavnici :). Fotografij žal nimam, ker je bilo preveč dela s prevajanjem, razlaganjem in podobnimi zadevami :). V glavnem gospod doktor ni znal niti besede angleško. Lan pa se kot nalašč ni hotel gospodu doktorju pokazati. Drl se je kot jeshar, ampak je zdravnik to elegantno rešil. Pogledal ga je od daleč, dvakrat rekel "OK" in izginil v "zaodrje".
Vrnil se je z malo flaško sirupa, na kateri nismo znali nič prebrat :). Vedeli smo samo, da ni nek domač zvarek, ter da rok uporabe še ni pretekel. V glavnem razložil nam je, da moramo Lanu sirup dajat 3x dnevno, zaračunal 60 centov, se obrnil in šel :). Potem smo doma malo raziskovali in ugotovili, da je dobil nekaj podobnega Primotrenu. No kakorkoli ... takrat nismo imeli pojma kaj mu dajemo, ampak neke izbire itak nismo imeli ... vse se je srečno končalo, Lan je ozdravel, mi pa smo spremenili plan in namesto proti otoku Mentawai in tamkajšnjim domorodcem s katerimi bi morali preživeti nekaj dni in z njimi spoznavati njihove običaje in pragozd, zavili proti najbolj turističnim delom Tajske. Tja kjer imajo bolj moderne bolnišnice in kjer so zdravniki nasploh bolj dosegljivi. Da se je Lan "pozdravil" je seveda trajalo par dni in takrat smo pač ubrali najbolj varno pot.
Za danes je to - to :). Naslednjič pa o tem na kako zanimiv način se včasih stvari obrnejo. Kako nam je pomagal nekdo, ki smo ga videli enkrat v življenju (takrat smo mislili, da tudi zadnjič) in kako smo se spet videli tam kjer bi najmanj pričakovali ...
Sumatra - Od Tangkahana do Tailane
Tailana, prihajamo ...
Tailana. Z obiskom slonjega rezervata v Tangkahanu se zaključuje naš celinski del Sumatre :). Čakata nas še vrhunca potovanja ... naravnost neverjetno otočje Banyak archipelago in pa nekajdnevni treking med ljudstvom Mentawai, ki živi na otoku Siberut. Seveda pa je najprej treba priti do tja ... in to na Sumatri ni tako zelo hitro, enostavno in poceni :). Iz Tangkahana štartamo ob pol petih zjutraj. Čaka nas 5 urna vožnja do Medan-a, kjer prestopimo na naslednji bus, ki nas pelje do Singkil-a.
Singkil je obalno mesto od koder vozi trajekt na Palau Banyak, ki je največji in eden redkih poseljenih otokov na otočju Banyak. Tole se vse bere totalno simpl ... ampak ni :). Pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej nekaj utrinkov s poti od Tangkahana do Medana. Peljemo se skozi kup majhnih vasic, tržnic ... Svinjarija povsod, smrdljive "sveže" ribe, ki so po nevemkakšni poti "priplavale" ure in ure vožnje daleč od obale, vrvež ljudi ... vsekakor zanimivo za videti, bi pa vseeno 2x premislil preden bi si kaj nabavil :).
No tole pa vsekakor ena izmed najbolj zanimivih dogodivščin na tej poti :). Res ne vem kako, ampak tovornjak se je udrl sredi ceste :). Šofer našega avtobusa, pa se je izkazal, kot cel kaskader. Najprej smo morali vsi dol, potem pa se je velemojster splazil skozi ozek prehod na milimetre :). V bistvu lažem ... ni šlo na milimetre ... ker sploh ni šlo hahahahha- Na vsaki strani je sfalilo par cm, gospod šofer pa se sploh ni sekiral. Pač še nekaj odrgnin na že tako do onemoglosti zgonjenem avtobusu, pač ne igra vloge :P.
Tule vmes manjka del fotografij iz Medana. V bistvu nič posebnega ... šli smo v McDonalds nekaj pojest, dvignit denar, ker ga na Tailani - malem otočku sredi oceana - ne bomo mogli in poiskali prevoz do Singkil-a, obalnega mesteca od koder se bomo potem, kot že rečeno s trajektom odpravili na Tailano. Razen tega "nič posebnega", pa je tule vseeno nekaj za omenit. Če kdo misli, da smo mi v Medanu, le prestopili iz enega avtobusa na drugega ... se ne bi mogel bolj motiti :). Pošteno povedano ... če ne bi na avtobusu spoznali Simona, prijaznega domačina za katerega tedaj še nismo vedeli, da ga ne vidimo zadnjič, bi verjetno še zdaj tavali po Sumatri in iskali ta klinčev avtobus :P. V glavnem ... avtobusa iz Medana v Singkil dejansko ni. V bistvu, avtobusov na Sumatri skoraj ni :). Ti transporti potekajo samo s kombiji ... ki pa tudi nimajo nekih postajališč ob cesti, oziroma glavnega postajališča. Mi smo vstopili kar v eni garaži ... vse pa se je za nas zmenil Simon. Pripeljal nas je do tja, se dogovoril za zelo ugodno ceno (ki je še vedno okoli 60 EUR) za pičlih slabih 400 kilometrov vožnje ... ki pa je trajala cca. 11 ur :/.
Na spodnji sliki pa definitivno najbolj veličasten pogled. Delujoč vulkan Mount Sinabung, ki je precej močno izbruhnil nedolgo pred našim prihodom. Na srečo so se stvari medtem umirile, saj so zaradi izbruha evakuirali kar precej prebivalstva iz okoliških vasi.
Po dooooooolgi in naporni vožnji, pozno zvečer končno prispemo v Singkil. Spodnja fotografija hotela ja od zjutraj. Prenočišča nimamo rezerviranega, šofer pa mesta tudi ne pozna, zato imamo srečo, da se slučajno zapeljemo mimo ne preveč finega hotela, ki je celo še odprt, cene pa so ugodne (mislim, da okoli 13 eur za vse nas). Pošteno povedano ... glede na to kako smo bili utrujeni - na poti smo bili od pol petih zjutraj, pa vse do enajstih zvečer - bi spali tudi na pločniku :). Tule moram dodati, da je bil to, predvsem za otroka definitivno najtežji dan, kar sta jih kdajkoli preživela na potovanjih. Ampak nagrada je prišla že naslednji dan :). TAILANA ... prihajamooooooo!!!!
Dobro jutrooooo :). Ura je 9, trajekt čaka, mi pa vsi naspidirani. Ha ... če bi vedeli, da bomo prispeli šele ob sončnem zahodu, bi bila tudi evforija malce manjša :). Cena trajekta je bila izredno nizka ... okoli 10 EUR za vse 4.
Preden izplujemo, otroka z bonboni osrečita še eno deklico ...
... in akcija!
Vožnja s trajektom traja kakih 6 ur. Čas si krajšamo z igranjem kart in "spoznavanjem" domačinov ...
Prvi pogled na otočje Banyak je izredno obetajoče, ampak tisti pravi rajski otočki pa nas še čakajo :).
Pa smo tu :). Oziroma tako vsaj mislimo, ko zagledamo pristanišče. Ne vemo pa, da nas čaka še več kot enourno pristajanje in obračanje zaradi močnega vetra :). Na največjem otoku Palau Banyak končno pristanemo okoli štirih popoldan, kar je kasneje, kot pričakovano.
Takoj, ko pristanemo nas prijazna domačinka povabi na kosilo, ki sicer ni najcenejše, je pa zanič za popizdit. Pozitivna stvar tega kosila pa je, da nam gostitelji uredijo prevoz na našo končno destinasijo Tailano, ki je del otočja Banjak. Prevoza na otoček ni bilo lahko dobiti, saj je bilo morje baje preveč razburkano in po pravici povedano smo malce rinili z glavo skozi zid. Cena prevoza (v eno smer) je bila okoli 35 EUR. 3 urna vožnja je bila vse prej kot prijetna. Valovi so bili izredno visoki, Lan je celo pot jokal od strahu, premočeni smo bili do kože ... v glavnem, zadeve najbrž ne bi ponovili. To smo si mislili takrat. Ampak ker vsi vemo, da se zarečenega kruha poje največ, smo se še veliko hujšega podviga lotili na - žal predčasni - poti nazaj. Več o tem naslednjič.
... vendar smo na koncu, sicer šele zvečer le srečno prispeli na mali rajski otoček :). Lan je odigral še partijo šaha z domačini ...
... nato pa smo si po celodnevnem potovanju privoščili zaslužen počitek.
Sumatra - Tangkahan - day 4
Tangkahan
Tangkahan prihajamo :). Po dveh fantastičnih dneh v Bukit Lawangu (več si lahko preberete TUKAJ), nas čaka nova avantura in druženje s sloni v Tangkahanu :). Ampak ... priti do tja pa ni tako zelo enostavno ... oziroma poceni :/. Imamo dve možnosti. Prva je, da gremo po isti poti nazaj do Binjaj-a, tam presedemo na drug avtobus, ter nadaljujemo pot do Tangkahana. Ta opcija bi nas stala cca 35 EUR in nam vzela vsaj 8-9 ur.
Druga možnost pa je, da nam lastnik našega tukajšnjega prenočišča pokliče frenda, ki nas bo z privat jeepom, ful poceni (za F****** 60 evrov), spravil v Tangkahan v 2,5 urah :). Saj človek ne ve ... al bi se smejal ali jokal :). Ampak, zdaj smo tukaj in nima smisla, da bi ostali cele 3 tedne med opicami v Bukit Lawangu :). Torej, AKCIJA ... in ja, dve uri in pol v džipu prevladata nad 9 urami v "avtobusu" :P. Nekaj fotografij s te prelepe (in precej razgibane), na koncu triurne vožnje, pa sledi ...
Po zanimivih treh urah vožnje, prispemo v Tangkahan. Vstopnice za druženje s sloni je potrebno kupiti na vhodu. Za 2 odrasla in 2 otroka je bila cena cca 60 evrov ... in bilo je vredno vsakega centa :).
Nastanimo se v Green Lodge v Tangkahanu. Takole izgleda naše bivališče za to noč. Nič posebnega, vendar relativno čisto in cenovno ugodno. Cena je bila cca 12 eur/noč za vse štiri.
No hrana je bila verjetno daleč najslabša kar smo jih jedli na potovanju. Saj ne, da je bila ful zanič ... bila je iz vrečke :). Isti okus, kot bi pri nas nabavil instant nudlne v Hoferju, zraven pa rezina kumare in paradajza ... pa mal sladke bazilike povrh :). Ampak za pojest je bilo, cenovno pa isto kot povsod ... nekje 1 eur/osebo.
Evo ... spakirali smo se, najedli tudi, zdaj pa pride na vrsto raziskovanje okolice. No, prav daleč nismo prišli ... le do čiste tople reke, ki je v hudi vročini in sopari prav klicala po skoku vanjo :). Otroka sta ohladitev na polno izkoristila in se zabavala vse dokler ni prišel čas za stvar zaradi katere smo v osnovi sploh prišli ...
SLONI :). VELIKO slonov :) :). O teh tako imenovanih zavetiščih je vedno veliko govora. O trpinčenju teh živali, o uporabi verig itd. Kar se naše izkušnje tiče, moram reči, o kakršnemkoli grdem ravnanju s temi čudovitimi živalmi ni bilo ne duha ne sluha. Nobeden od vodnikov ni imel pri sebi kavljev, noben slon verig ... skratka nič posebnega. Kaj se dogaja v ozadju, seveda ne moremo vedeti, upam pa da tudi tam vse štima. Midva sva vseeno odšla od tam (kot vedno iz raznih zavetišč za živali) z mešanimi občutki. Res da je navzven vse izgledalo živalim prijazno, nikakor pa se nisva mogla znebiti občutka, da vse le ni tako bleščeče. Močno upam, da naju je občutek - vsaj v čimvečji meri - varal.
Najprej sta otroka slone skrtačila :).
Temu malemu slončku je bil nadvse všeč naš Lan :). Komaj se ga je branil hahhahahhahaha
Nato pa je prišlo na vrsto tuširanje :).
Pa še skupinska fotografija :). Lan navdušen, Galu pa se vidi, da ni čisto ziher med temi prijaznimi velikani haha
Za konec pa smo šli pogledati še velik viseči most, ki visi čez reko v neposredni bližini Green Lodge-a.
Kaj napisati za konec? Super avantura, predvsem za oba otroka. Če vas pot zanese na Sumatro, je Tangkahan "must see". Prijazni ljudje, lepa narava, umivanje slonov ... so definitivno stvari, ki vam bodo za vedno ostale v lepem spominu. Vsekakor pa se izognite jahanju slonov, ki je žal tudi možno. In pa pazite, da vzamete s seboj dovolj denarja, saj bankomatov sredi džungle pač ni :).
Kmalu pa nekaj besed o otočju Banyak archipelago ... o daaaaaleč najlepšem koščku sveta kar smo jih kdaj videli :).
Sumatra - Bukit Lawang - day 2 & 3
Sumatra - Bukit Lawang
Sumatra - Bukit Lawang. Tukaj se začne tazaresni del naše pustolovščine :). Komaj čakamo. Vstanemo zgodaj zjutraj in komaj dobimo taksi do letališča Don Mueang. Žal, časi se spreminjajo - tudo na Tajskem. Ko sva bila tu pred 6 leti, so se taksiji kar gnetli okoli turistim, ter dobesedno vsiljevali (na prijazen način seveda) svoje usluge, dandanes pa je težko dobiti taxi za malce daljšo razdaljo ... ker se jim enostavno ne splača! Taksist ustavi, vpraša kam ... ko pa zasliši več kot pol ure oddaljeno destinacijo ... enostavno odpelje :). Prijaznost, ki meji že skoraj na gostoljublje naših sosedov Hrvatov :P.
Čaka nas dobri dve uri dolg let do Medana. Edina zanimiva stvar na letalu je tale model na spodnji desni sliki ... izrezani azijski Ashton Kutcher in baje ena največjih Tajskih TV zvezd :)
Pa smo v Medanu ... tipično veliko mesto (12 mio prebivalcev) ... smrad, smog, gužva. Zamenjamo nekaj denarja (izredno slab menjalni tečaj), kupimo njihovo SIM kartico, ter se z avtobusom odpravimo v mesto. Tu pa nastopi prva "težava" ... tu ugotovimo, da se prevažati po Sumatri ne bo tako enostavno, kot po Tajskem :). Za začetek, kot kure brez glave tavamo po mestu in iščemo avtobus, ki bi nas odpeljal do Bukit Lawanga, ki je naš prvi cilj.
Nekdo je utrujen :)
Po kakšni uri bluzenja in iskanja avtobusa do Bukit Lawanga (odgovori domačinov so bili ves čas enaki - avtobusa ni, vzeti morate kombi), nam končno prijazen domačin pokliče kombi. Šok sledi, ko izvemo za ceno ... cca 40 EUR ... kap! Na Šri Lanki smo v treh tednih za vse prevoze skupaj porabili dobrih 100 EUR :). Ampak ni kaj ... ker pač ne mislimo ostati cele 3 tedne v Medanu, plačamo in akcija. Priznati je treba, da je bila tale vožnja (če ji lahko tako rečemo) izredno zanimiva izkušnja. Občutek je bil približno tak, kot če bi se s gibalno moteno kamelo odpravil na Triglav ... poleg tega, pa je bil tale kombi še "malenkost" preobremenjen, kot vidite na sliki :). Pa, da ne bo kdo mislil, da je to to ... zunaj so čakali še (mislim da) štirje potniki :P. Bukit Lawang, here we come :)
6 urna vožnja od Medana do Bukit Lawanga je bila precej zanimiva. Vozili smo se med ogromnimi nasadi palm iz katerih pridelujejo palmovo olje in skozi majhne vasice.
Ko prispemo do "glavne postaje" v Bukit Lawangu, pa sledi ogromno presenečenje :). Tako, ko stopimo iz avtobusa vidimo, da nas nekdo čaka :). Bil je lastnik našega prenočišča (Rain forrest guest house). Zadeva pa je najbolj neverjetna predvsem zato, ker na mail, če potrebujemo prevoz od Medana do Bukit Lawanga, sploh nisem odgovoril. Torej ... model ni vedel kdaj pridemo, kako pridemo ... nič. Seveda pa je bil več kot dobrodošel, saj nam ni bilo potrebno iskati prevoza ... in pa še nekaj ... ta transport je bil popolnoma brezplačen. Prevoz smo mu sicer hoteli plačati, vendar je odklonil.
Na koncu je bilo treba malo pešačiti, otroka pa sta se peljala :). Definitivno eden izmed najbolj prijaznih ljudi kar smo jih srečali ...
Tole pa je Rain forrest guest house ... noro lep guest house ob reki, sredi gozda ... vrhunsko :). Cena prenočišča je bila preko bookinga 7,5 EUR/ 4 osebe ... ja čist zares! Imeli smo rezervirani dve sobi za 2 osebi. Ko pa smo prišli tja so nam ponudili družinsko sobo s tremi posteljami ... za 10 EUR :). Čista perfekcija ...
Dobili smo tudi vrhunsko kosilu (cena slab evro na osebo) in hladno pivo ... boljše ne bi moglo biti :)
Po kosilu je sledilo druženje z domačini in preganjanje opic ...
... ter "divji rafting" po lokalnih brzicah :).
Naslenje jutro nas čaka celodnevni treking. Cena celodnevnega trekinga je bila cca 130 EUR/4 osebe. Zmenili smo se kar v guest houseu in bili izredno zadovoljni. Na treking smo odšli sami z dvema vodičema, ki sta bila totalna carja :).
Za zajtrk so bile palačinke z ananasom in medom, ter s čokolado ...
In akcija ...
Hoja po džungli je (predvsem za otroka) izredno zanimiva. Vodiča nam pokažeta iz katerih dreves in na kakšen način pridobivajo izcedek iz katerega izdelujejo gumo, srečamo vse mogoče "pošasti" ...
... se malo zabavamo :) ...
... potem pa končno, orangutani. Noro ... res noro! Kako lepo je videti te zanimive živali v naravnem okolju. Res je, da ljudje kar pridno vdiramo v to okolje, vendar pa smo mi vseeno imeli občutek, da vanj (razen s svojo prisotnostjo) pretirano ne posegamo. Vodiči (vsaj naša dva) dajo natančna navodila kaj se sme in kaj ne. Ves čas tudi pazijo, da se pravila upoštevajo in mi nikakor nismo dobili občutka, da bi se orangutani počutili kakorkoli slabo. V glavnem, res fenomenalna izkušnja, vredna vsakega evra ...
Po drugi strani pa nekako ne vem, če je bilo res potrebno zapraviti 140 EUR za gledanje tamkajšnjih opic ... mi smo domače namreč pripeljali s seboj :P.
No tule pa je bilo potreno malce previdnosti. Niso vsi orangutani v Bukit Lawangu prijazni in tale je bila baje ena izmed tistih bolj nataknjenih (počutil sem se kot doma, ko pride žena mimo :P ). Vseeno pa se je vse srečno končalo, kljub temu, da se je občutljiva gospa z otrokom v naročju sprehajala precej blizu nas in smo morali nekajkrat kar malce "bežati".
Čas za svežo malico ... Banane, odličen rambutan, lubenica ter mandarine.
No takole velike pa so tam mravlje :). Roka je sicer otroška, vendar so bile te mravlje vsaj 5x večje od največjih kar sem jih kdajkoli videl pri nas :).
Preden z raftingom na traktorskih gumah zaključimo ta fenomenlani treking, pa ša kosilo. Kaj je bilo za kosilo? Riž valda :). Z jajci, kumarami, paradižnikom, pa še nekaj lokalnimi zadevami. V glavnem nekakšen "azijski rizi-bizi" hahahah. Ampak, vseeno ni bilo švoh :).
No ta del poti pa je bil za našega 6-letnika prenevaren. Spolzka blatna tla, kup korenin ter res hud klanec si bili razlogi, da ga je manjše del poti v roke vzel vodič, oziroma smo si ga ponekod morali kar malce podajati. Amapak ... zadevo smo uspešno zaključili brez poškodb, kar je najbolj važno :).
Prešlatat je seveda treba vse kar leze in gre :)
No tole pa sicer nismo mi, smo se pa "domov" peljali z enakim raftom :). VRHUNSKO!!! Pol ure vožnje po reki na treh zračnicah ... noroooo :).
Mali princ :)
Pa še celotna kraljeva familija :).
Za konec pa še tole ... bilo je noro! Če koga zamika obisk Sumatre (če vas ni, vas pa še bo, ko boste videli "morsko objavo"), je tole definitivno a must do! V naslednji objavi pa nekaj besed o obisku Tangkahan-a in slonov :). Kmalu ...
Sumatra - Bangkok - day 1
Sumatra - Bangkok - day 1
Wooohhoooooooo … and so it begins :). Sumatra - Bangkok - day 1, here we come. Even our journey did not begin like it should, we believed that we will have an amazing time :). First of all, the policeman stoped us at the airport and it ended with a ticket :/. Next thing … Qatar airways sucks … big time :/. The only positive experience was really pleasant staff. We did not sit together on the plane, service was slow … and at the end, our luggage was delayed in Doha :/. Well at least they delivered it the same day.
So the plan for one day in Bangkok was to visit floating market, Wat Pho, Wat Arun and Khao San road. Unfortunately the kids were so tired we had to skip Wat Arun and floating market … but nevermind. We will be back ;). But I think the pictures says more than 1000 words … so, ENJOY ????
* * * * * * * * * *
Sumatra - Bangkok - dan 1
Woooohoooooo … zdej gre pa res zares :). Čeprav se je začelo precej čudno, smo prepričani, da bo do konca VRHUNSKO :). Najprej nas je v Zagrebu na letališču ustavil spoštovani gospod miličnik, ker sem zavil desno in spregledal znak, da je to prepovedano … in kdor ne uboga, ga tepe nadloga pravijo :). Mene je udarila po žepu z 20 eur kazni. Ampak … da ne bo kdo mislil, da nisem imel ful srečo :): Za ta prekršek (storjen na parkirišču) je pri naših sosedih agožena globa do 450 in privedba k sodniku za prekrške … kar bi pomenilo, da bi namesto v Indonezijo odpotoval k sodniku za prekrške v Zagrebu :). Ok … hvala bogu se me je policist usmilil in me prikrajšal za ta izlet :).
Potem … Qatar sucks … big time :/. Edina pozitivna stvar so bile izredno prijazne stevardese. Postrežba porazna, štirje smo sedeli na treh koncih aviona … in prtljaga je ostala v Dohi. No vsaj tu so se izkazali in nam jo že popoldan dostavili v hotel :). Čeprav smo imei plan v tem enem dnevu Bangkoka obiskati Floating Market, Wat Pho, Wat Arun in se Khao San road, sta bila otroka tako utrujena, da smo Floating market in Wat Arun izpustili … pa drugič :). Pravijo pa, da fotke povedo več kot 1000 besed, zato … enjoy ????
ZAGREB
Nothing special, exept kind of a cool p0lice ofiicer who wrote me a ticket for wrong turn ... well, it could be a loooot worse. So he really was cool :)
***
Nič posebnega razen kul policista :)
Boarding ... kids have to do everything by themselves ...
***
Boarding ... otroka morata narest vse sama ...
DOHA
We only had 50 minutes to change planes in doha ... ruuuunnnnnnn :)
***
Za prestop v Dohi smo imeli samo 50 minut ... in smo tekli :)
First big adventure for kids ... Airbus A380 :)
***
Prva huda dogodivščina za otroka ... Airbus A380 :)
QATAR ... even we actually haven't much good to tell about Qatar airways ... they have good music onboard :)
***
Čeprav nad Qatarjem nismo bili posebej navdušeni ... glasbo imajo dobro :)
BANGKOK
Bangkok finally ... we took a train to the center (I do not remeber the price, but it was really cheap), left the luggage at the guesthouse and went straight to Wat Pho.
***
Končno Bangkok ... z vlakom smo se peljali do centra mesta (ne vem točne cene, bilo pa je res poceni), oddali prtljago v guesthouseu in se odpravili direkt v Wat Pho.
WAT PHO
Probably the most touristic place in Thailand, but also if you ask me, one of the most logical choices to see if you only have one day. Kids loved it ... we've seen it before and it was just the same :).
***
Najbrž najbolj s turisti oblegan plac na Tajskem, ampak verjetno tudi najbolj logična izbira za ogled. Je blizu, zanimiv ... in ne prav poceni :). Ampak nima veze ... otrokoma je bilo všeč, midva sva tu že bila ... in ne boste verjeli ... nič se ni spremenilo :).
Our guesthouse ... nice, cheap and clean. We payed 17 EUR for one night, slept in a really clean (but small) room close to the center of BKK. I would reccomend this place ...
***
Naš guesthouse ... poceni, čist in prijeten. Za eno noč smo plačali 17 eur in spali v zarel čisti (in majhni) sobici zelo blizu centra Bangkoka.
We went out for dinner in a "restaurant" nearby (price for dinner was about 1 EUR/person). And for the end of the day, we went for a short walk around Khao san Road :).
Na večerjo smo šli v bližnjo "restavracijo" (cena hrane cca 1EUR/osebo), kjer nam je družbo delal prijazen kuža, potem pa za zaključek dneva še vržt uč na Khao san road :)
KHAO SAN ROAD
Nothing special ... loud music, food, a loooot of booze and a lot of people :). Definetly worth to visit hahahhahah
***
Nič posebnega ... preglasna muzika, hrana, ogromno pijače in ogromno ljudi ... definitvno bi šel še enkrat hahahahhaha
That's all follks ... for today :).
***
Za danes je to vse ... nadaljevanje sledi :)
Sumatra - The beginning
Sumatra - The Beginning
And so it begins … the planing :). We bought the tickets in March. Basically it is really interesting how we made the decision to travel to Sumatra. At first, plan was to travel around Vietnam … we were decided … then, we actually do not even know why, we started thinking about Myanmar. We heard a lot good things about it, Bagan is insanely beautiful … YES – THIS IS IT, we said. But ther is always a “BUT” … traveling with 6 and 10 years old kids is not exactly the same as traveling alone :).
First of all … kids can go ANYWHERE we can. They are definetly capable, adaptable … and they have every quality they need to travel to the same places we can (sometimes they can do it even better as was proven in Sri Lanka hahahahhahaha) … so the problem is not here.The problem is when the journey is not interesting enough to the kids. And our opinion is that this is the most important thing we should pay attention when we are deciding where to travel with kids. It doesn’t matter how dirty the country is (actually I am the only one who “caught” a diarea in our family), how spicy the food is (everywhere you can find some food they Will eat).
So the problem is when they lose the motivation! And that was the main criteria when we decided to travel to Sumatra. There sould be interesting landscapes, animals, nice people and some beautiful beaches :). There was another impotant thing … the destination should not be too touristic – and Sumatra fits here also wery well. And now it is time to show you where we are going … here …
And here are a few words how we bought the plane tickets and how much did they cost us ...
I will write this text in short english version, because most of things are not really relevant for readers outside Slovenia. Here are just some facts about our plane tickets. We bought tickets in March. At that time Quatar airways had a discount and we payed 310 EUR for one ticket from Zagreb to Bangkok. We found tickets to Sumatra on www.tiket.com for approx. 100 EUR/person. We are flying from Bangkok to Medan and then from Padang to Jakarta and from Jakarta back to Bangkok. So … for tickets Zagreb-Bangkok-Medan-Padang-Jakarta-Bengkok-Zagreb we payed approx 410 EUR/person. We are staying in Bangkok for one whole day. For this day we will hire a tour guide … a nice girl who was out guide in Bangkok a few years ago (on our first and last travel with agency). And now … T – 1 and 1/2 month and counting :). Thats is all for now but …
* * * * * * * * * *
Pa se je končno začelo … planiranje namreč :). Karte smo kupili že marca. V bistvu je ful zamimivo kako smo sploh prišli do tega, da gremo na Sumatro. Najprej je bil plan, da se odpravimo v Vietnam … vse odločeno, zmenjeno … potem pa v bistvu sploh ne vemo zakaj, smo se začeli pogovarjati o Mynmaru. Vsi so ga hvalili … Bagan je čist hud. Pa smo si rekli … NORO – TO JE TO. Ampak … potovati z 6 in 10 letnikom ni isto kot potovati sam :).
Prvo … otroci gredo lahko povsod kamor greva midva. Sposobna sta, prilagodljiva sta … včasih celo bolj kot midva odrasla (pa tudi sposobna sta včasih več, kot se je izkazalo na Šri Lanki hahahhahaha) … torej tu ni težav. Problem pa nastane, če otrokom potovanje ni zanimivo. In to je po najinem mnenju najbolj pomembna stvar na katero moramo biti pozorni, če potujemo z otroci. Ne se toliko obremenjevati s tem kolk je kje umazano (pri nas sem jaz edini, ki sem kdajkoli dobil drisko na potovanju), koliko je pekoča hrana (vedno se da dobiti nekaj kar bodo otroci jedli). Torej … probem pa nastane, če otroci nimajo motivacije!
In to je bil glavni kriterij po katerem smo se odločili za skok na Sumatro. Pokrajina mora biti zanimiva in lepa, biti mora čimveč različnih živali ter prijazni in zanimivi ljudje. In nenazadnje lepe plaže, toplo morje in kakšen koralni greben za snorklanje :). No še en pomemben dejavnik je bil, da destinacija ne sme biti preveč turistična – in Sumatra odlično ustreza tudi temu kriteriju. No pa, da boste vedeli kam sploh gremo … semle … :).
Tule pa še nekaj besed o tem kako smo prišli do letalskih kart ...
Letalske karte sva kupila preko akcije na Fb strani “Po Svetu”, ki je itak daleč najboljša stran, z rednimi objavami razno raznih akcij in “error fare-jev” letalskih prevoznikov. Preko njihove strani smo že lanko leto kupili karte za Šri Lanko :). V glavnem … še preden smo bili dokončno odločeni kam gremo, smo kupili karte za Bangkok iz Zagreba.
Prevoznik je Quatar airways, cena povratne karte pa je bila 310 EUR. To je bilo simpl … klik na povezavo, ki je bila objavljena na “Po svetu”, poiščeš datume, plačaš … voila :). No malce bolj zahtevno pa je bilo kupiti karte za notranje lete :). Itak najprej klik na Air Asia, kjer pa je nastal problem pri prtljagi … nikakor nisem mogel kupiti otroških kart brez dodatne prtljage :/. Po kar precej druženja s stricem guglom, nekaj vprašanjih na internetu in par nauspelih poizkusih (beri – najdenih izredno dragih kartah), sem končno – sploh ne vem kako – prišel do strani www.tiket.com, ki je nekakšen azijski “Skyscanner”.
No se vidi, da tole pišem ob 7ih zjutraj … saj sploh še ne veste točno po kateri poti gremo :). Torej … let do Bangkoka je THE BEST!! Letimo iz Zagreba, v Dohi imamo postanek 45 min, potem pa direkt v Bangkok … woohoooo. Slabih 16 ur pa smo tam :). V Bangkoku pristanemo ob 7.30, let do Medana, kamoor letimo na Sumatro pa imamo šele naslednji dan … kar pomeni, da bomo cel dan v Bangkoku na polno izkoristili. Ker imamo samo en dan časa in je čas izrednega pomena, smo dogovorjeni z vodičko, ki sva jo imela midva pred nekaj leti na Tajskem (najino prvo in edino potovanje z agencijo), da nam ta dan dela dužbo in nam pokaže kaj zanimivega :).
Torej … kot že rečeno … iz Bangkoka letimo v Medan, vračamo pa se iz Jakarte … kar pomeni, da moramo v slabih treh tednih dati čez celotno Sumatro, kar bo kar precejšen podvig, ki bo zahteval precej fizičnih naporov in nas verjeto prikrajšal za kakšno urico spanja :). Ampak … na potovanja se je vedno treba podati pozitivno naravnan in pripravljen se čemu odreči, da vidiš in predvsem izkusiš čim več. In pa za konec še cena letalskih kart do Sumatre in nazaj … cca 100 EUR/osebo. In na koncu če vržemo skupaj … letalske karte, Zagreb-Bangkok-Medan-Padang-Jakarta-Bangkok-Zagreb … cca. 410 EUR/osebo :). Še mesec in pol … in akcijaaaaaaa!!! To je to zaenkrat. Ampak … najboljše šele prihaja ;).
Sumatra 2016 - first thoughts
Sumatra 2016 - first thoughts
Sumatra 2016 - first thoughts ...here we go ... we have experienced a lot of nice things and learn about the wonderful people with whom we will be happy to stay in touch. People who have been so different from us ... When I am writing this, it gives me the creeps. We have seen the pristine islands of the Archipelago Palau Banyak which littelary is heaven on earth, we saw wild orangutans in the Bukit Lawang and socialize with friendly elephants in the Tangkahan .
Unfortunately, our adventure at Sumatra was cut short because of disease of our youngest member :/. And exactly where it shouldn't be ... on tiny islet in the middle of the ocean, hours from the coast. On the islet, which you share it only with 6 people. And here small problems become big ... huge !!! Here, a 6 year old with high fever, terrible breath and some rashes around the mouth does not only mean that you go to a doctor and eat antibiotics every 8 hours. There isn't a doctor here ... nowhere. The nearest doctor is 9 hours sailing away ... and his practice is in the garage and he does not speak a word of English.
You will find out more about how we got to Thailand in future posts, but this was the reason why we finished our trip around Sumatra early and "moved" to Thailand. There is another thing that I have to mention about Sumatra ... thing, which was, unfortunately, entirely different from our expectations. And it was transport: /. Expensive, slow, disorganized ... and if we wouldn't meet amazing and helpful friendly locals about which I wrote above, we would probably still roaming around Sumatra :). Well not literally ... but you understand what I mean;).
And from here we come to Thailand ... "the land of smiles" :). Yeah right ... what smiles? We were already in Thailand four years ago and then it was awesome ... then we were thrilled. This time, there was a considerable disappointment.
Everything is much more expensive, the attitude to tourists is completly different ... Getting a taxi is a big project ... Damn ... in this "land of smiles" you might at least get a genuine Thai smile before you get deflected. More about our experiences in Thailand in future posts. But for now, if I had to rate Thailand from 1-10, I would give it a big FUCK YOU !!! While Thailand four years ago still gets at least nine :).
However, you should not misunderstand this post ... this above shouldn't be read as a complete whining and that only bad things happend :). Absolutely not true. We had a crazy, amazing time, despite everything did not go according to plan. With the above text, I just wanted to say how quickly things can turn into a completely different direction and in subsequent posts, you will also see, that we made a solid lemonade from lemons that this yourney gave us :).
Photo below is one of 10,000 made and at least for me it best describes our trip ... it was "terrybly beautiful" :).
* * * * * * * * * *
Sumatra - prvi vtisi
Evo nas ... pa smo doma. Za nami so trije izredno razburljivi tedni potovanja po Sumatri (ne samo Sumatri, ampak saj boste sproti vse izvedeli). Bilo je fenomenalno ... razburljivo ... polno bolj in manj prijetnih presenečenj in improvizacije, v katero smo bili prisiljeni. Po pravici povedano, ne vemo čisto dobro kako bi opisali vse skupaj. Res ne ... tole pišem tri dni po prihodu domov ... po treh dneh sedenja ne sekretu, ter neprespane noči zaradi Lanovega bruhanja in dnevu preživetem na infekcijski kliniki :/. Vse to je še prišlo za nami ... iz Tajske, kjer smo nepričakovano končali. V bistvu tokrat prav nič ni bilo tako kot smo pričakovali. Nekatere stvari nad pričakovanji, žal pa precej stvari precej pod njimi, oziroma vsaj precej drugačne od njih.
Pa gremo ... Sumatra ... tu smo doživeli ogromno prijetnih stvari in spoznali čudovite ljudi s katerimi bomo z veseljem ostali v stikih. Ljudi, ki so tako drugačni od nas ... in ki so nam bili kljub temu, da so na videli prvič in verjetno zadnjič, pripravljeni pomagati. Ko tole pišem mi gredo kar kocine pokonci. Videli smo neokrnjene otočke ki sestavljajo otočje Palau Banyak, ki jim dobesedno lahko rečemo raj na zemlji, videli smo divje orangutane v Bukit Lawangu, ter se družili s prijazni sloni v Tangkahanu.
Žal pa je našo avanturo po Sumatri prekinila bolezen našega najmlajšega člana :/. In to ravno tam kjer je bilo najmanj treba ... na majcenem otočku sredi oceana, ure in ure plovbe oddaljenega od obale. Na otočku, ki si ga deliš le še s 6 ljudmi. In tu majhne skrbi postanejo velike ... ogromne!!! Tu 6 letnik z visoko vročino, groznim zadahom in nekaj izpuščaji okrog ust ne pomeni le obiska zdravnika in dajanja antibiotika vsakih 8 ur. Tu ni zdravnika ... tu ni nikogar. Najbližji zdravnik je 9 ur plovbe stran ... pa še ta ima ordinacijo v garaži in ne zna niti besede angleško.
Več o tem kako smo prišli od tu do Tajske, vam zaupamo drugič. Bil pa je to razlog, da smo potovanje po Sumatri prekinili in se "preselili" na Tajsko. Še ena stvar je, ki jo moram omeniti iz Sumatre ... stvar, ki je bila žal popolnoma drugačna od naši pričakovanj. In to so bili prevozi :/. Dragi, počasni, neorganizirani ... in če nam ne bi pomagali prijazni domačini o katerih sem pisal zgoraj, bi verjetno še vedno kot kure brez glave tavali po Sumatri :). No ne dobesedno ... ampak saj razumete kaj hočem povedat ;).
In od tu pridemo na Tajsko ... "deželo nasmehov" :). Yeah right ... kakšnih nasmehov? Midva sva že bila na Tajskem pred štirimi leti in takrat je to držalo ... takrat sva bila navdušena. Tokrat pa je bilo razočaranje kar precejšnje.
Vse se je občutno podražilo, odnos do turistov je precej bolj hladen ... itak jih je toliko, da če ne bom kupil jaz, bo pa eden od naslednjih 500, ki bodo prišli mimo v naslednjih 15 minutah :). Dobit taksi je cel projekt ... ga ustaviš in poveš kam bi šel, model pa ti kar brez besed odpelje in zapelje čez nogo.Pismo ... v "deželi nasmehov" bi ti lahko vsaj pristen Tajski nasmeh namenil preden te, popolnoma nič po Tajsko skoraj povozi. Tudi o naših doživetjih na Tajskem več v prihodnjih objavah. Ampak tako na prvo žogo, če bi moral tokratno Tajsko oceniti z oceno od 1-10, bi ji dal en velik FUCK YOU!!! Medtem, ko Tajski štiri leta nazaj še vedno z veseljem prisodim vsaj devetico :).
Pa, da ne boste razumeli ... tole zgoraj se bere kot eno samo jamranje ... kot, da se nam ni nič dobrega zgodilo :). Nikakor ne drži. Imeli smo se noro, kljub temo, da ni šlo vse po planih. Z zgornjim tekstom sem hotel samo povedati kako hitro se lahko zadeve obrnejo v povsem drugo smer, v nadaljnih objavah pa boste tudi videli, da smo iz limon, ki nam jih je na pot natrosila usoda na tem potovanju, iztisnili kar solidno limonado :).
Spodnja fotografija pa izmed vseh 10.000 narejenih, vsaj zame naše potovanje opiše najbolje ... bilo je "GROZLJIVO LEPO" :).